Priprave na letošnje 56. Borštnikovo srečanje so se pričele že lani in potekale tudi v času zaprtja slovenskih gledališč. Sprva je bila izvedba načrtovana nekaj tednov prej, vendar so jo zaradi epidemičnih razmer zamaknili v drugo polovico junija.
Festivalsko jedro ostaja nerealizirani tekmovalni program iz leta 2020 po izboru selektorja Roka Bozovičarja, od desetih izbranih predstav jih bo na ogled osem. Lani so namreč uspeli izvesti le uvodna programska sklopa Mlado in Študentsko gledališče, medtem ko so drugi program, vključno s tekmovalnimi predstavami, zaradi covida-19 prestavili na letošnje leto.
Tako se bodo za festivalske nagrade potegovale uprizoritve iz lanske gledališke sezone. To so: Sedem vprašanj v sreči (Lutkovno gledališče Ljubljana in Slovensko mladinsko gledališče), Alice v postelji (SNG Drama Ljubljana), Očiščenje (Slovensko ljudsko gledališče Celje in sadsongskomplex:fi), BIOKOZMIZEM::IZREKA (Zavod Delak), Sin (Mini teater), Gejm (Slovensko mladinsko gledališče in Maska Ljubljana v okviru programa Nova pošta), Grmače (Drama SNG Maribor v koprodukciji s Konservatorijem za glasbo in balet Maribor) in Sedem dni (Mestno gledališče ljubljansko). O podelitvi festivalskih nagrad bo odločala petčlanska mednarodna strokovna žirija.
Na novo so zasnovali uvodna sklopa Mlado in Študentsko gledališče, pripravili so obsežen spremljevalni in strokovni program, del spremljevalnih vsebin je bil pripravljen že za lansko edicijo.
Prejemnica Borštnikovega prstana je Jette Ostan Vejrup
»Kljub negotovim časom ohranjamo mednarodno razsežnost, gostimo kar osem tujih predstav in številne goste iz tujine, vključno s slovitim Berliner Ensemble in skupino Eastman mednarodno uveljavljenega režiserja in koreografa Sidija Larbija Cherkaouija. Tudi v spremljevalnem programu se bo zvrstilo osem gledaliških predstav, gostimo več okroglih miz in panelnih diskusij z mednarodno udeležbo ter niz zanimivih glasbenih dogodkov. Strokovni program že tradicionalno pripravljamo v sodelovanju s številnimi partnerji in soorganizatorji. Borštnikovo srečanje je torej pripravljeno zares, v polnem obsegu, in upamo, da mu bo sledila s presenižki bogata gledališka sezona brez novih valov, prekinitev in zastojev,« je ob objavi programa povedal umetniški direktor Aleš Novak.
Slavnostno odprtje festivala bo v petek, 18. junija 2021, ob 20. uri v Veliki dvorani SNG Maribor s predstavo Nomad v režiji in koreografiji mednarodno uveljavljenega in nagrajevanega gledališkega ustvarjalca Sidija Larbija Cherkaouija in izvedbi njegove skupine Eastman. V tujem delu programa organizatorji izpostavljajo še Berliner Ensemble s predstavo Pločevinasti boben v režiji umetniškega direktorja gledališča Oliverja Reeseja, ki bo tudi gost festivala, in igralski izvedbi sijajnega igralca Nica Holonicsa ter gostovanje, ki ga pripravljajo v sodelovanju z Italijanskim inštitutom za kulturo v Ljubljani – glasbeno gledališki Klub Taiga (Dear darkness) v izvedbi Teatro di Roma – Teatro Nazionale.
S terminskim premikom v pomlad, v katerem se odvije tudi večina evropskih gledaliških festivalov, Borštnikovo srečanje stopa v novo razvojno obdobje. Tudi v prihodnje bo poudarek na kakovostnem in raznolikem gledališkem programu, promociji in uveljavljanju slovenske gledališke ustvarjalnosti, povezanosti slovenskega gledališkega prostora, razvoju novih občinstev, relevantnosti strokovnih presoj in vrednotenja ustvarjalnih dosežkov, mednarodni promociji slovenskega gledališča ter razvoju strokovne refleksije.
Jette Ostan Vejrup - dobitnica Borštnikovega prstana
Jette Ostan Vejrup, rojena leta 1962 v Gørdingu na Danskem, izhaja iz mednarodne gledališke šole Jacquesa Lecoqa v Parizu, kjer je spoznala svojega kasnejšega soproga, dramskega igralca Borisa Ostana. Po vrnitvi iz Pariza je na Danskem poučevala gib in improvizacijo, režirala in igrala, se skupaj z Borisom pridružila londonski igralski skupini Theatre de Complicité in se z njo podala na mednarodno gostovanje. Leta 1989 je ponovno nastopala na Danskem, a je prvič kot igralka delala tudi v Sloveniji, in sicer v mini drami Železniške informacije v Eksperimentalnem gledališču Glej. Avtorska ekipa je za projekt leta 1989 prejela Borštnikovo diplomo in denarno nagrado za posebne dosežke.
Jette od leta 1989 živi in ustvarja v Sloveniji. V 90. letih 20. stoletja je kot "svobodnjakinja" ustvarjala ter nastopala v slovenskih institucionalnih in neinstitucionalnih gledališčih. Najprej je interpretirala vloge, v katerih ni veliko govorila, sčasoma pa je dobivala tudi takšne z vse več besedila. Med letoma 1994 in 1997 je v izjemno priljubljeni televizijski humoristični seriji Teater Paradižnik igrala Gudrun, Danko, ki se uči slovenščino, in z njo dosegla prepoznavnost v najširši slovenski javnosti. Med njeni avtorskimi projekti velja izpostaviti Palčico (Lutkovno gledališče v Ljubljani, 1999) in Grdega račka (Cankarjev dom v Ljubljani in Bunker, 2003).
Borštnikov prstan bo Jette Ostan Vejrup prejela na sklepni slovesnosti 56. Festivala Borštnikovo srečanje, ki bo v nedeljo, 27. junija 2021, v Veliki dvorani SNG Maribor.
Prelomnico njene gledališke kariere predstavlja februar 2004, ko je postala stalna članica igralskega ansambla Mestnega gledališča ljubljanskega. Od takrat le izjemoma nastopa v drugih gledališčih, v matičnem gledališču pa praviloma pripravi po dve novi vlogi na sezono.
Jette Ostan Vejrup je doživela priznanje tako slovenskega občinstva kot tudi kritike in strokovne javnosti. Ob že omenjeni Borštnikovi nagradi za Železniške informacije je prejela še tri Borštnikove diplome oziroma nagrade za igro (za Ivono v predstavi Ivona, princesa Burgundije, 1991; za Fräulein Schneider v Kabaretu, 2007; za Hero v Iliadi,2015), dve Zlati paličici (za vlogi Ogledala in Norca v predstavi Sneguljčica, 1998; za avtorstvo in izvedbo igralskega monologa Grdi raček, 2005) ter Dnevnikovo nagrado (za vlogo Harper Regan, 2011).
Jette Ostan Vejrup je s svojim prodorom v slovenski gledališki prostor nedvomno razširila njegove meje: s človeško toplino in z neulovljivo kompleksnostjo, igralskim perfekcionizmom, prepletenim z bolečino samoironije in nalezljivo sproščenostjo humorja, z izkušnjo "tujke" v tem, kar se vsem ostalim lahko zdi "domače" ali "samoumevno", je slovensko gledališko krajino obogatila za nove odrske izkušnje, pri tem pa je slovenskemu gledalcu in gledalki ponudila možnost primerjave, širila meje poznavanja sveta okrog nas in na stežaj razprla prostor dialoga, ki je pravzaprav izhodiščni ustvarjalni impulz gledališke umetnosti.
Galerija
Poglej vse fotografije (2)
