Dopolnili ste trideset let. Je to za vas velika prelomnica?
Kaj res? Trideset? Že? (smeh) Včasih se sprašujem, kam so pobegnila vsa ta leta. Tridesetka je zame zagotovo velika prelomnica. Poslavljam se od dvajsetih, ki so bila zame zelo prelomna in razburljiva. Samo pomislite, da sem v teh letih sprejel zares veliko odločitev ... selitev s čisto drugega kontinenta, slovo od rodne Argentine, ki je tam daleč prek oceana, pa začetek čisto novega … Učenje novega jezika, srečanje s slovensko kulturo in navadami, novi ljudje, moja pevska kariera in številne osebne zmage ...
Se bojite staranja?
Staranja se ne bojim. V svoji koži se odlično počutim in pogosto prekipevam od energije. Verjamem, da se človek, ki sledi svojemu notranjemu glasu, svojim strastem in željam ter se ob tem ne pozabi tudi igrati (jaz se zdaj ogromno igram s svojo Isabello), nikoli zares ne postara.
Kako boste praznovali? Boste slavili tudi z družino iz Argentine?
Odkar živim v Sloveniji, rojstne dneve praznujem v krogu ženine družine, prav poseben pa je bil moj 28. rojstni dan, saj sem le nekaj dni prej dobil najlepše darilo, hčer Isabello, s svojim obiskom pa sta mi dan polepšala tudi moja starša. Letošnji rojstni dan bom prav tako praznoval v krogu domačih, s svojimi starši, prijatelji in sorodniki iz Argentine pa bom, kot vsako leto, nazdravil prek videoklica.
Kaj ste si za darilo zaželeli letos?
Naj mi letošnji rojstni dan prinese zdravja za vso družino in občutek hvaležnosti za vse, kar imam. Največje darilo je, da smo skupaj in se imamo radi. To je vse, kar v resnici potrebujem. Seveda bi si ob sebi želel tudi svoje domače. Umetnost življenja pa je ta, da kljub temu, da vedno nimamo čisto vsega, kar bi si želeli, znamo biti srečni s tem, kar imamo, in košara daril, ki mi jih je nasulo življenje, je zares polna. Hvaležen sem.
Imate dvoletno hčer Isabello. Kako vas je očetovstvo spremenilo?
Z rojstvom hčerke se je moj svet obrnil na glavo. Biti starš pomeni rojstvo neke povsem nove oblike ljubezni, ki je ne čutiš, dokler v rokah ne držiš svojega otroka. Isabella je s seboj prinesla veselje, srečo, radost in mi pošteno spremenila pogled na svet. Prvo leto je bila majhno in nebogljeno bitjece, danes pa je stara že dve leti in ti dve leti sem se kot očka veliko spreminjal. Priznam, da odkar je nekoliko večja in teka, poje, hodi, pleše in govori, je v meni prebudila še več ljubezni in čisto vsak dan se še nekoliko bolj zaljubim vanjo, čeprav bi vsak dan prisegel, da še bolj ne gre. Naj jo pohvalim, da me je v svojih dveh letih življenja že prehitela v znanju slovenščine, in zdaj lahko ponosno povem, da imam novo učiteljico. (smeh)
Ste že ugotovili, kakšen je glasbeni okus Slovencev?
Slovence bi opisal kot velike ljubitelje glasbe. Vesel sem, da so tako dobro in s spoštovanjem sprejeli tudi mojo glasbo, čeprav je drugačna in so korenine latino glasbe drugod. Všeč mi je, da Slovenci na zabavah skoraj nikoli ne pozabijo na harmoniko in da so tako na svoj način tudi skozi svojo glasbo povezani s svojimi koreninami. Naj vam povem, da prav zdaj pripravljam novo pesem, tokrat povsem v slovenskem jeziku, manjkala pa ne bo niti harmonika. Komaj čakam! Tako kot moja prelomna trideseta bo prav ta pesem prelomna za mojo glasbeno kariero in se noro veselim!
Ali v Argentini razumejo/imajo radi vaše slovenske pesmi?
Moji domači, prijatelji in znanci me radi spremljajo in slovenska besedila jim prav rad tudi prevedem v španski jezik. Nekaj argentinskih radijskih postaj me je počastilo celo s predvajanjem mojih slovenskih pesmi, čeprav so vedeli, da jih poslušalci ne bodo razumeli. To si štejem v posebno čast.
Kaj vam pravzaprav pomeni glasba?
Lahko bi rekel, da je glasba del moje biti, moje DNK. Štejem jo kot prijateljico, kot družino. Glasba me pozna, odkar živim. Prvič sem se z njo srečal že kot zelo majhen otrok, saj me je mama vozila k maši in v Argentini so maše polne veselega petja. Zaradi petja sem spoznal čudovite ljudi in spletel najlepša prijateljstva. Glasba mi je odprla številna vrata, brez glasbe jaz ne bi bil jaz. Brez glasbe me ni. Glasba je zame univerzalen jezik, prek nje se čutimo, saj prek nje vejejo številna čustva. Pogosto sploh ni pomembno, ali razumemo, kaj pevec poje, kadar skozi glas na oder ponese svoja čustva.
Zelo radi pojete duete, vaš zadnji je Zaljubljena z Nušo Derenda. Zakaj imate tako radi duete?
Mikrofon sem delil najprej s pevsko prijateljico Manco Špik, potem pa z Modrijani, Janom Plestenjakom, Niko Zorjan in tudi z Grupo Vigor. V čast mi je, ko me povabijo k sodelovanju tako velika imena, in vedno znova uživam v soustvarjanju. Vsako izmed teh sodelovanj mi je poleg prijateljstev prineslo nova znanja in izkušnje. Deliti isto strast in se ob tem zabavati, nato pa ljudem postreči z novo glasbo je zame čista zmaga.
Za nami je leto brez koncertov. Kako ste ga preživeli?
Začetek tega manj lepega obdobja je zame prinesel najprej čustveno stisko. Zbal sem se za svoje zdravje in zdravjesvoje družine. Popolna zaustavitev javnega življenja in ukinitev koncertov sta vzrok, da sem kakšen dan več »preživel na levi nogi« – slabe volje, saj so tako druženje kot koncerti pomemben del mojega življenja. Ta čas sem posvetil sebi, pogosto sem se spraševal o stvareh, ki se nam morda kdaj zdijo samoumevne, prav tako je svoboda sama po sebi v mojih očeh postala še pomembnejša. Samo pomislite: pogovor na cesti, normalen obisk trgovine, koncerti, stisk roke bližnjemu, obisk najdražjih in še in še. Vse to nam je bilo nekoč povsem samoumevno, verjamem, da nas je po tem obdobju danes veliko takšnih, ki smo močno spremenili pogled na naše realnosti. To obdobje sem namenil tudi misli na svoje nove pesmi in prav kmalu prihaja nova, tokrat ne duet, čisto moja bo in od vseh prejšnjih drugačna.
Kakšno pa je stanje glede covida v Argentini, kako se vaša družina spopada z epidemijo?
Tako kot mi se tudi v Argentini še vedno borijo z epidemijo. Tudi tam prehajajo različne faze, doživljajo izboljšanja in poslabšanja. Moja družina je dobro in vesel sem, da so dobro prebrodili vso to krizo.
Kdaj razmišljate o vrnitvi v rodno deželo?
V petih letih življenja tukaj sem svojo rodno deželo obiskal le dvakrat. Ne obstaja dan, ko se ne bi prebudil ob misli na to, od kod prihajam in kje so začetki mojega življenja in mojih korenin. Neskončno pogrešam svoje ljudi in svojo zemljo in komaj čakam, da bomo lahko skupaj obiskali moje domače ter da Isabelli pokažem, kje je nekoč živel papi.
Ste imeli v Sloveniji kdaj težave, ker ste tujec? Kako strpni se vam zdimo Slovenci?
Slovenci ste v mojih očeh zelo spoštljivi, prijazni in topli ljudje. Spomnim se svojih začetkov, ko sem kot tujec poznal komaj kakšno slovensko besedo. V družbi sem se počutil nelagodno, saj nisem razumel, o čem teče beseda. Kmalu sem ugotovil, da okoli mene nikoli ni bilo zlonamernih ljudi, sem pa zaradi svojega petja prejel od Slovencev veliko toplih, spodbudnih in lepih besed. Hvala vsem, ki ste kadarkoli in kakorkoli v mojem življenju pustili sled. S tem pozdravljam vse, ki ste se kadarkoli ustavili in prisluhnili mojemu petju, vse, ki ste me kdaj ustavili na cesti, me pozdravili, se prijazno nasmejali, vse to govori o tem, kako čudovit narod ste.
Argentinci ste znani po temperamentni naravi. Kdaj vaš temperament izbruhne na dan?
Na prvo mesto bi pri nas postavil strast. Smo zelo strastni in iz te strasti se potem v nas rodi tudi temperament. Izmed vseh stvari smo najbolj znani po tem, da smo zelo ponosen narod. Ponosni smo na vse, kar imamo, in tudi na vse, česar nimamo. (smeh) Že kot majhni otroci v šoli pred in po pouku pojemo svojo državno himno. To nam je privzgojeno. Ponosni smo na naš nogomet, športnike, na naše dosežke, in to pokažemo na zelo ognjevit in strasten način. Zdi se mi, da vse, kar počnem, počnem s strastjo in polno temperamenta. Kadar kuham, plešem, pojem, kadar ljubim, kadar se kregam, kadar imam manj dobre dni ... vse to vedno pokažem z veliko intenziteto.
Vaša strast je menda tudi motor, a ste ga morali pustiti v Argentini. Ste si že omislili novega (si ga boste)?
Postal sem očka in pred nakupom motorja imam zdaj druge cilje. Moja strast pa ostaja in želim si, da bi nekoč Evropo, ta čudoviti kontinent, prepotoval prav na motorju. Svoj prvi motor sem zares pustil v Argentini, prodal sem ga, za prvo letalsko vozovnico v Slovenijo.
Večkrat ste že omenili novo pesem. Povejte nam kaj več o njej!
Zaprite oči in pomislite na skoraj pečen kruh. Že diši in čutite toploto, ki jo oddaja. Prav kmalu bo pečen in lahko si predstavljate, da bo ta kruh najslastnejši, saj ste ga gnetli in oblikovali sami, vnesli ste ves svoj trud in se učili, kako ga narediti boljšega od vseh poprejšnjih. Tokrat ste pozabili na vse recepte o tem, kako ga speči, storili ste, kot narekujeta okus in občutek. Govorim o svoji novi pesmi, ki jo lahko pričakujete konec junija. Pesem sem ustvarjal s čudovito in zelo nadarjeno ekipo. Svojo idejo sem brez vseh pomislekov pilil z najboljšimi in komaj čakam, da pesem predstavim. Česa nam ves ta čas manjka? Jaz bi rekel, da nore zabave, veselih noči, smeha in da bi se lahko skupaj sproščeno poveselili ob kapljici dobrega vina. Se poslušamo kmalu, prijatelji, do takrat pa vsem vse najboljše!
