Najprej je na plošči Še ena pomlad prepevala njegove ljubezenske pesmi, sledil je album Od tod do vesolja z Ježkovimi bolj znanimi pesmimi, nato pa še Nanine pesmi, ki jih je dedek napisal posebej zanjo. Slednje so lani zaživele tudi kot glasbeno-plesna predstava.
Nanine pesmi so zelo intimen vpogled v odnos med dedkom in vnukinjo, Ježek jih je namreč napisal posebej za Nano. Kako to, da se je umetnica odločila, da jih izda v knjigi, uglasbi, pretoči v predstavo in tako ponudi vsem? »Dedek mi je s temi pesmimi dal veliko darilo, a čutim, da to darilo ni samo moje. Ker je tako univerzalno, se mi zdi prav, da iz tega naredim nekaj več,« pojasnjuje režiserka, dramaturginja in pevka.
Srečanje s spomini
Podoživljanje trenutkov z dedkom, pa tudi babico, ki je bila »toliko let moja varuhinja in najboljša možna družba«, in čustvene momente je predelala že pri prvi plošči, tako da se je Naninih pesmi lotila, kot se umetnik loti vsakega dela – z določeno distanco. »In seveda s spoštovanjem in veliko mero ljubezni.« V končni fazi v predstavi ne gre le za njeno zgodbo, ampak je ta nadgrajena s pogledi vseh sodelujočih: Valentine Turcu, Nejca Gazvode, Roka Predina, Janija Haceta, Matije Krečiča … »Prej ozko polje se je razširilo v širše, v katerega lahko zdaj vstopa še več gledalcev in se znotraj tega sreča s samim seboj, svojo zgodbo, svojimi spomini. In to je bistvo umetnosti: da se ob njej nekdo vrne vase, se sreča s svojim bistvom, svojim smehom, svojimi solzami, svojimi spomini … To je to, kar smo, in tega nam nihče ne more vzeti,« razmišlja.
Humor pomaga
Humor je v teh težkih časih še posebno pomemben. »Lahko nam pomaga iti skozi določene situacije. V naši družini vedno je in vedno bo obstajal humor za vsako situacijo,« pravi Nana, ki se zaveda, da pomaga tudi to, da se ne jemljemo preveč resno in da vedno ohranjamo otroka v sebi. »Naredimo nekaj zabavnega, kar nas odmakne od strahu in negotovosti. Na primer pojdimo na sprehod, se poigrajmo z otroki ali ušpičimo kaj hecnega, kot je skakanje po lužah!« Pomembna pa se ji zdita tudi pazljivost in spoštovanje narave. »Ta nam očitno hoče nekaj povedati.« Hkrati pa moramo poskrbeti zase v najboljši možni meri, svetuje mama štiriinpolletnega Tiborja. »Upam, da kmalu pride nazaj svet, ki smo ga poznali – in pa upam, da vanj vstopimo z višjim zavedanjem, kot smo ga imeli pred pandemijo.«