Serijo so premierno predvajali na platformi VOYO. Domen je v seriji v vlogi odgovornega, resnega in svoji partnerki zvestega osnovnošolskega učitelja, Vid pa v vlogi ezoteričnega učitelja zumbe, ki s flirtanjem in številom simpatij bogati svoj ego.
Iz katerih izkušenj sta črpala snov za serijo, koliko je v njej fikcije in koliko realnosti ter ali bi še lahko živela skupaj, razkrivamo spodaj.
Kako je prišlo do nastanka serije?
Domen: Z Vidom sva najstniško obdobje preživela na kavču in se borila za daljinca. Samo takrat se nisva, kadar je bila na televiziji kakšna dobra humoristična serija. Spomnim se, da so se vrtele: Alo Alo, Želite, milord?, Rad imam Lucy, Steve Urkel in Princ z Bel-Aira. Takrat sva pogosto ponavljala za tistim, kar sva videla na ekranu, ves čas pa sva si želela, da bi še midva naredila kaj takšnega. Ker nama je komedija blizu in se rada ukvarjava z njo, sva se tega naposled le lotila. Prve zametke tega sem v svoj dnevnik napisal leta 2013. Bolj temeljito pa sva se temu posvetila leta 2018.
Kako sta se v tej zgodbi znašli Ajda Smrekar in Beti Strgar?
Vid: Dober casting.
Domen: Ajdo sem zelo dobro poznal iz MGL, kjer sva bila kolega, in sem jo že od vsega začetka imel v mislih, tudi zato, ker je plesalka, jaz pa sem imel sprva v mislih malo več plesa. Pa še luštna povezava je. Če bi bila namreč z Vidom punčki, bi bila Ajda. To ime je mami želela za hčerko, tako da se mi trije fino povežemo tudi v tem smislu. Beti pa sem spoznal na pijači s kolegi, je pa Vid za to vlogo na koncu naredil casting, ker je Kiki zelo specifična in sva iskala pravo osebo, ki bi tri četrtine tega že imela v sebi.
Vid: Kiki je posebna, močna, brezkompromisna oseba.
Serijo je režiral Žiga Virc. Štiriperesno deteljico pa dopolnjujejo: Vanja Plut, Primož Petkovšek – Petko, Nebojša Pop-Tasić, Ana Špik, Iztok Valič, Alenka Kraigher, Tijana Zinajić in Sašo Weilgoni a. k. a. Mš, v epizodnih vlogah pa se pojavijo: Jure Henigman, Damir Leventič, Alenka Tetičkovič, Gregor Gruden, Ajda Toman, Maša Medved in Matevž Biber.
Koliko je v seriji resničnih dogodkov iz vajinega življenja?
Vid: Najlažje je scenarij pisati iz svojih izkušenj. Saj se zafrkavaš in greš v domišljijo in absurd, ampak v vse skupaj pa temelji na tem, da sva bila sedem let cimra in sva v tem času imela vsak kakšno punco – redno ali pa ne tako redno.
Domen: Cimra sva bila v bistvu veliko več časa, ampak to, kar je najpomembnejše za serijo, se je pa zgodilo v najinih odraslih letih.
Če skupaj živiš, so na neki način bratove punce tudi tvoje, saj so v tvoji okolici in s tem del tvojega življenja.
Kdo od vaju pa je imel takrat na obisku več različnih oseb?
Vid: Tega pa ne moreva povedati. Nisva štela. Nisva imela table oziroma razpredelnice. Je pa res, da je Domen veliko bolj nagnjen k zvezam kot jaz.
Domen: Ja, recimo, da to drži.
Sta imela kakšne znake, kadar je imel kdo doma tovrsten obisk?
Vid: Ne, ker se je slišalo. (smeh) To ali pa zaprta vrata spalnice. Drugače sva jih imela namreč ves čas odprta. Če so bila zaprta, je bilo točno jasno, zakaj.
Domen: Jaz sem še imel en znak, ki sem ga kupil v trgovini s spominki ob svojem prvem izletu v New Yorku. Nekaj v smislu: »Quiet on the Set«.
Kaj je bilo ob obiskih najbolj moteče za vaju? Morda, ker sta morala čakati na prosto kopalnico, nista mogla hoditi naga po stanovanju, kaj drugega ...?
Vid: Jaz sem enkrat prišel v kopalnico, ker sem mislil, da je prazna, pa je bila tam tvoja punca. Zdi se mi, da sem videl bradavičko, nisem pa prepričan.
Domen: Je nisi videl ne prvič ne zadnjič. Mene obiski nikoli niso motili v smislu, da bi po prstih hodil naokrog, če sem vedel, da ima Vid družbo. Mi je bilo tako: »O, top, bravo!«
Vid: Ja, ne glede na to, kolikokrat sem ga prosil, naj hodi po prstih, nikoli ni. (smeh) Kar se tega tiče, je tako: če se imaš rad, potem razumeš vse te stvari in te ne motijo, pa tako ali tako jih tudi ti počneš, tako da ...
Kako odkrita pa sta glede mnenja o bratovem dekletu?
Domen: Si kar poveva. Ker tudi midva nekatere stvari malo drugače slišiva in jih drugače razumeva ter potem drugemu predstaviva drugo plat. Ravno zato sva tudi dala naslov Vse punce mojga brata, ker če skupaj živiš, so na neki način bratove punce tudi tvoje, saj so v tvoji okolici in s tem del tvojega življenja. To pa seveda pripelje do neskončno neprijetnih, čudnih ali komičnih situacij in to sva hotela vplesti noter.
Vid: Mislim, da je vsakemu normalnemu človeku pomembno, kaj si o tvoji partnerki oziroma partnerju mislijo tisti, ki jih imaš ti rad. Če bi na primer moji bližnji izrazili ogorčenje nad obnašanjem moje partnerke, bi zelo razmislil, zakaj je meni to všeč. Ampak na srečo se to še ni zgodilo. Bili so že kakšni prepirčki, a za to mi je vseeno.
Domen: Meni so prijatelj in oče pa tudi ti po tem, ko se nisem več družil z nekim dekletom, povedali iskreno mnenje o njej. In potem vidiš, da je vse ali pa vsaj pol tega, kar druga oseba vidi, res. Ko si zaljubljen, si napol slep za resničnost.
Vid: Malo to, pa če si se zaljubil, opravičuješ neke slabe lastnosti, ki pridejo naprej.
Domen: Jaz sem si pogosto mislil: Eh, pa kaj, če si vrta po nosu, v kopalkah noro dobro izgleda. (smeh) Ali pa ko smo bili še v srednji šoli: Pa kaj potem, če ves čas poha travo pa je že dvakrat padla, ful ima lepe oči. (smeh)
Predvsem si želiva, da bi se ljudje ob ogledu serije sprostili in malo pozabili na stvari okrog sebe.
Je kdaj katero dekle poskušalo zapeljati drugega brata?
Domen: Ne da bi vedel iz glave.
Vid: Prav punca ne. Jaz sem nekoč z eno malo »mutil«, kakšne štiri leta kasneje pa sta se z Domnom nekje srečala in je flirtala z njim. Ampak to so te plesalke, živahne so. (smeh)
Domen: Tako ali tako večina ljudi sploh ne verjame, da sva brata, tako da mislim, da je bilo tako tudi takrat: »Saj ne verjamem, saj nista zares, saj ne bo nič narobe.« Sem pa slišal za zgodbe, da so prav hodili z nekdanjo bratovo punco. Kar zanimivo. Midva tega nisva delala.
Vid: Manjši kraji so to. Ni veliko izbire, potem pa, če si z eno sestro, spoznaš še drugo, ki je mogoče še dve leti mlajša – saj veš ...
Domen: … pa če je dovolj velik grunt ...
Vid: ... pa če dobro izgleda v kopalkah ...
Domen: … na gruntu izgleda dobro v kopalkah. Dota bo ...
Vid: … če si še vrta po nosu, je pa to zmaga. Samooskrba ...
Bi še lahko živela skupaj?
Vid: Ja, lahko bi, brez težav.
V serijo sta vključila tudi svojega očeta Iztoka Valiča. Dala sta mu vlogo svojega očeta ...
Domen: Štiri leta je, odkar sva bila z Vidom skupaj na televiziji. Vmes je bilo ogromno vprašanj, kdaj bova spet kaj skupaj naredila in kdaj bova še kaj z očetom. Pa sva zdaj to združila. Seveda sva mu dala vlogo očeta. Če sva midva brata, potem moramo samo slediti analogiji. (smeh)
Bomo videli tudi mamo?
Vid: V prvi sezoni je ni, tako da je zaenkrat še nisva mogla dati noter, v naslednji pa bi najbrž bila. Ne vem pa, če bi dala mamo igrat, po mojem bi to rajši prepustila igralki. Ker – za razliko od očeta – mama ni igralka.
Domen: Pa ljudje potem že ne bi več vedeli, ali je to resničnostni šov ali fikcija. Že tako sva midva v seriji Domen in Vid.
Prihaja tudi druga sezona?
Vid: Upamo, da bomo lahko šli še naprej, da bo ljudem, pa seveda tudi POP-u, toliko všeč. Neki interesi so se že izrazili, a bomo videli. Upava, da se bodo ljudje čim bolj zabavali in da se bodo lahko poistovetili s kakšnimi stvarmi. Predvsem pa si želiva, da bi se ob ogledu sprostili in malo pozabili na stvari okrog sebe.
