Če Chuck Norris v šalah velja za nepremagljivega, pa ikona rock'n'rolla, ki je včeraj praznoval 77-let, velja za nesmrtnega.
Preživel je desetletja, ki so jih poleg glasbene virtuoznosti zaznamovale prigode, ki so mu stregle po življenju, vendar jih je Keith preživel.
Če imajo mačke 9 pregovornih življenj, jih ima Ketih vsaj dvakrat toliko, pravi ena od šal, ki krožijo o njemu. Druga pravi, da bodo svetovno jedrsko apokalipso preživeli edino ščurki in Keith Richards.
Legendarnega kitarista Rolling Stonesov imenujejo tudi "obraz Rock'n'Rolla, saj je v več kot pol stoletni karieri postal ikona te glasbene zvrsti. Poleg soavtorstva večine uspešnic tega benda, ki sta jih ustvarila z Mickom Jaggerjem, je izdal tri lastne albume in sodeloval v številnik glasbenih projektih.
Poleg glasbenega uspeha, je bil uspešen tudi v življenju - natančneje v preživetju. Velikokrat se je namreč le za korak približal "drugemu svetu".
Začelo naj bi se že, ko je bil otrok. Rojen je bil med drugo svetovno vojno, ko so letala nacistične Nemčije Anglijo zasipavala z bombami. Po eni izmed zgodb je bil rojen prav med letalskim napadom na njegovo rojstno mesto Dartford v grofiji Kent. Druga zgodba pripoveduje, da ga je med nočnim bombnim napadom mama zadnji trenutek zvlekla iz postelje in z njim zapustila stanovanje in pobegnila v bunker. Ko sta se vrnila, sta našla mrtve sosesede, njuno hišo v ruševinah, njegovo otroško posteljico pa v koščkih. Ali je ta zgodba resnična sicer ni znano, ker jo mnogi postavljajo v London, kjer pa Keith kot otrok ni živel.
Kakorkoli že, tudi če so to samo urbane legende, pa so se kasneje zgodile zgodbe, ki so dokumentirane in prav tako skoraj neverjetne, vendar podpirajo mit o njegovi "nesmrtnosti".
Leta 1965 se je med koncertom v Sacratmentu Keith približal mikrofonu, da bi zapel spremljevalni vokal. Ker je bil mikrofon v tistem trenutku obrnjen stran od njega, ga je Keith poskusil obrniti s kitaro, namesto z roko. Zabliskalo se je in počilo, Keith pa je brez zavesti obležal na podu. Vsi so najprej pomislili, da ga je nekdo ustrelil, potem pa ugotovili, da je prišlo do preboja elektrike in udarca. Vse strune na Keithovi kitari so zgorele, sam pa se za življenje menda ima zahvaliti le škornjem z gumijastim podplatom, ki si jih je kupil tik pred koncertom.
Nekoč kasneje je Keith, ki ni skrival tega, da uživa mamila, omamljen zaspal s prižgano cigareto. Vila, v kateri je živel s svojo takratno ljubimko, se je vnela in komaj sta utegnila pobegniti iz nje.
Skoraj enak dogodek se je pripetil še enkrat, vendar takrat ne v njegovi, pač pa v vili milijonarja Hugha Hefnerja. Tam je Keith med eno od žurk, ki jih je prirejal lastnik Playboya, odšel na stranišče in za sabo zaklenil vrata. Čez nekaj minut se je iz stranišča začel valiti dim. Hefnerjevo osebje je vlomilo vrata, Keith pa se je kasneje spomnil samo "natakarjev, ki so skakali naokrog z vedri vode."
Zaradi mamil pa Keith ni uničeval samo stanovanjskih hiš, pač pa je vsaj enkrat skoraj uničil tudi sebe. Mamilu je primešal strihnin, enega izmed najmočnejših strupov, da bi tako, kot se je verjelo, povečal njen učinek. Ampak ga je primešal preveč. "Bil sem v komi, hkrati pa tudi buden," se je kasneje spominjal. "Slišal sem, kako so okoli mene ljudje kričali, da sem mrtev, sam pa sem kričal v sebi, da nisem."
Ena njegovih najbolj bizarnih zgodb, ki sicer ne govori o tem, kako je ušel smrti, pač pa o njegovih dogodivščinah z mamili, je povezana z njegovim očetom oziroma z njegovimi posmrtnimi ostanki. Keithov oče je umrl leta 2002 in bil kremiran. Žaro s pepelom je Keith hranil v svojem stanovanju. Nekega dne si je kitarist zaželel malo kokaina, ki pa ga je "zabelil" z malo očetovega pepela in vse skupaj potegnil skozi nos.
K njegovim zgodbam o preživetju pa zagotovo sodita še dve. Nekoč mu je spodrsnilo, ko je v knjižnici s police želel vzeti eno od knjig. Ni padel z velike višine, je pa zato za sabo potegnil celo knjižno omaro. Ta mu je polomila nekaj reber, glavo in vrat pa k sreči pustila nepoškodovana.
Manj sreče je imel naslednjič, ko je padel z glavo navzdol z 12 m visoke palme. Takrat je pristal najprej na spodaj stoječem tovornjaku, potem pa v bolnišnici, kjer je moral na operacijo možganov. Se je pa po operaciji hitro pobral in kmalu ga je bilo moč videti tudi na odru.
Še na mnoga leta, Keith, bomo rekli. Pa naj bodo bolj varna!
