Besedilo, ki je prejelo letošnjo Grumovo nagrado za najboljše novo dramsko besedilo, v ospredje postavi usode in stiske »nevidnih« in izkoriščanih delavk in delavcev v skladišču trgovinskega megacentra, ki so vsi po vrsti vpeti v peklenski izkoriščevalski stroj. Vendar tega ne počne na manifesten ali deklarativen način, ampak nam skozi medčloveške odnose razpira vpogled v svet njihovih hrepenenj po človeka vrednejšem in polnejšem življenju. »To je v bistvu zgodba o junakinjah našega časa, ki si kljub odrinjenosti na rob ne pustijo vzeti svojih sanj in hrepenenj in ki so se pripravljene zanje tudi boriti,« je povedala dramaturginja predstave in umetniški vodja Prešernovega gledališča Marinka Poštrak. V predstavi nastopa devet igralcev, v ospredju pa so talentirana bodoča pevka Evelin (Vesna Pernarčič), magistrica literarne komparativistike s pisateljskim talentom Marija (Miranda Trnjanin), samohranilka Suzi (Vesna Slapar) in vodja izmene Vera (Vesna Jevnikar). Nad delavkami ves čas bedi poslovodkinja Grebovič (Darja Reichman), nad njo vzvišeni regijski direktor (Miha Rodman), skladiščnik Bigi (Blaž Setnikar) jim vozi vedno novo robo, v skladišče pa zaide tudi izgubljeni kupec (Borut Veselko), ki ne ve, kaj bi rad kupil, in raziskovalni novinar (Aljoša Ternovšek), ki želi v svoji oddaji razkriti izkoriščevalski ustroj trgovinskega izkoriščanja. Socialna drama gledalcem ponuja številne razmisleke o času megapotrošnje, v katerem živimo. Scenografka in oblikovalka luči je bila Petra Veber, kostumografka Iris Kovačič, lektorica Maja Cerar, avtor glasbe in priredbe skladbe Lastovka Aleš Zorec, oblikovalec maske Matej Pajntar, za odrski gib pa je poskrbel Ivan Mijačević. Ustvarjalci so ob koncu za svoje delo poželi zaslužen aplavz, marsikdo pa bo verjetno od zdaj v trgovine hodil z drugačno perspektivo.
