S svojo neposrednostjo je Joži zagotovo huda konkurenca tako jezični Esmeraldi Rupnik, ki je sicer že stara znanka ljubezenskih resničnostnih šovov, kot Anamariji, ki je očitno odločena, da je edina prava za Franca.
Joži prizna, da se v šov ni prijavila, da bi našla ljubezen, ampak predvsem zato, da bi morda našla nove prijatelje. »V šov sem šla, ker živim sama v bloku, nimam kaj početi, prodajam dolgčas. Vse življenje sem delala z ljudmi, zato zdaj, ko sem upokojena, pogrešam druženje, in sem se za šalo prijavila v oddajo.«
A to ne pomeni, da ne verjame v ljubezen v zrelejših letih, o kateri se sicer v današnjem času redko govori in je skoraj tabu tema. »Seveda verjamem v ljubezen v starejših letih, sem jih kot negovalka v domu za starejše veliko videla. Lahko so še celo lepše kot v mladosti!« Sama sicer ni imela sreče v ljubezni. »Poročena sem bila sedemnajst let, a je bil mož težak alkoholik in ljubosumnež, tudi pretepal me je, tako da mi je bilo v zakonu zelo hudo. Ko je postalo nevzdržno, sem se ločila.« Ostala je sama s hčerko, ki jo je kot mati samohranilka strogo vzgajala. »Priznam, pri meni ni bilo milosti: moja je služba, njena pa šola, in ko je v prvem letniku malo zavozila, je morala iti takoj delat.« Danes je 42-letnica dobro situirana odvetnica, a sta se z mamo odtujili. Joži ima trenutno le redke stike s hčerko in dvema vnukoma. »Ji pa očitno ni prav, da sem v oddaji. Ampak, veste kaj, meni je vseeno, kaj si misli, jaz imam svoje življenje.«
V cigankini obleki
Joži je še vedno ves čas nasmejana in vedra, zelo pozitivna oseba, čeprav ji življenje ni prizanašalo. »Odraščala sem praktično brez staršev, že zelo zgodaj sem šla od doma, iz Dolenjske v Ljubljano čuvat otroke. Takrat mi je ciganka dala obleko, da nisem šla gola,« se spominja. Iz Ljubljane je nato odšla za pestunjo na Babno polje, se zaposlila v Kovinoplastiki, a jo je ljubezen odpeljala nazaj v Ljubljano, kjer se je zaposlila najprej v Rogu, nato v Tobačni tovarni, nekaj časa je delala kot čistilka, v tovarni čevljev in za stružnico, potem pa 12 let, do upokojitve, kot negovalka v domu za ostarele. Tudi po upokojitvi je še deset let honorarno čistila stanovanja. »Da sem si izboljšala pokojnino in da sem se družila z ljudmi,« pojasni.
Po 40 letih na zmenek
Joži je imela po ločitvi le še eno bolj resno zvezo, a tudi drugič očitno ni izbrala pravega. »Nekaj časa sem prijateljevala z nekim moškim, ampak je bil tako len, da ga je bilo treba zjutraj z dvigalom dvigniti za v službo, včasih sem ga kar z vodo polila. Potem pa sem ga imela dovolj in sem ga vrgla ven. Od 42. leta sem sama. In sem ponosna nase, da sem, kakršna sem!« V oddaji je šokirala z izjavo, da je bila nazadnje na zmenku, ko ji je bilo 22 let. »Saj sem imela snubce, ampak jih nisem marala, sem bila deloholik, več mi je pomenilo delo kot dedci. Po drugi strani pa sem se jim tudi izmikala, ker sem imela tako slabe izkušnje v zakonu,« pove. A kljub temu trdi, da zmenek s Francem, na katerem sta se tudi objemala in poljubljala, zanjo ni bil nič posebnega. »Kot da bi šla v trgovino ali lekarno, le da sem se pogovarjala o drugačnih temah,« pravi v smehu.
