Pevka Tanja Žagar kljub negotovemu stanju v zabavni industriji ustvarja naprej. »Sem večna optimistka, vedno ohranjam upanje. Lahko bi bila zelo depresivna, ker že toliko časa nisem stopila na oder. Nisem se prepustila žalosti in obupu, čeprav je situacija zelo resna. Takšna sem, pri meni je vedno luč na koncu tunela, delam naprej,« pravi pevka, ki je kljub situaciji poleti uspešno izdala duet s Klapo Šufit, romantična pesem pa je postala ena hitov letošnjega poletja. Tanja je sicer imela velike načrte za to leto, ko praznuje 15 let glasbene kariere, med drugim je tudi pripravila plesno-pevski spektakel, na katerem je v Hali Tivoli zapela svoje največje uspešnice in zaplesala, saj je tudi zmagovalka šova Zvezde plešejo, in ko so posnetek koncerta pred kratkim znova prikazali na televiziji, se je potopila v spomine. »Čeprav mi je žal, ker koncertne turneje nisem mogla nadaljevati, pa sem po drugi strani hvaležna, da smo ta koncert sploh lahko izpeljali, saj bi ga, če bi ga imeli teden dni pozneje, morali odpovedati. Tako mi zdaj ostaja nepozaben spomin z vsemi mojimi plesnimi in glasbenimi gosti.« Ponosna je, da je bil to prvi koncert v Sloveniji, kjer je bilo poskrbljeno tudi za gluhe in naglušne, a je koncertno turnejo zaradi epidemije morala prekiniti.
MAMIN DUH ŽIVI NAPREJ
Tanja je čas, ki ga ima zdaj, ko ne nastopa, kar precej več, izkoristila za ustvarjanje, saj želi konec leta izdati svojo že šesto ploščo. »To bo zelo pozitiven album, poln upanja in vere, da bo vse v redu – v tak fazi sem. In zdi se mi, da to vsi potrebujemo.« Tanja sicer še vedno žaluje za svojo mamo, ki je pred kratkim preminila. »Toda s tem se moram sprijazniti – tragedija je, če otrok umre pred staršem. Težko je, zelo težko, a to moram sprejeti,« pravi Tanja, ki se večkrat spomni nanjo – tudi ob predvajanju njenega spektakla po televiziji, saj je bil to zadnji koncert, ki ga je obiskala njena mama. »Ko Karlo nekaj ušpiči, točno vem, kaj bi ona rekla, kakšen izraz bi imela na obrazu, vedno jo imam pred očmi. Hudo mi je, ker je ni z mano, a takšno je življenje, to moramo sprejeti in iti naprej. Bolje se je čim prej pobrati, se sam s seboj pogovoriti, da je to naravno in da je to življenjski krog. Zdaj je na meni, da njen pozitivni duh dajem naprej.«
