O razvoju in vplivu rock glasbe na slovensko družbo so v Muzeju novejše zgodovine Celje pripravili razstavo Za domovino z rockom naprej! Ker so korenine rocka v Sloveniji vezane na nekdanjo skupno državo, so k sodelovanju povabili tudi Rok muzej iz Srbije, ki hrani pomemben opus dokumentarnega gradiva in predmetov srbskih glasbenikov. Na razstavi so na ogled inštrumenti, koncertna oblačila, plošče, kasete in drugi manjši osebni predmeti glasbenikov med letoma 1960 in 1991. Gradivo je razdeljeno na štiri »odre«, in sicer mali oder (na njem so predstavljeni srbske in slovenske skupine in posamezniki, ki so bili priljubljeni v kateri od omenjenih držav), veliki oder (ta prikazuje vsa največja imena tako slovenske kot srbske glasbe, ki so imela poslušalce po celotni nekdanji državi), politični oder (ta osvetljuje držo, uporništvo in drugačnost rocka, kar so glasbeniki izražali bodisi s svojo glasbo bodisi s sporočili, ki so včasih zajadrala tudi na raven nacionalizma in šovinizma) in zaodrje (ta zaobjame celjsko rock sceno, ki je bila precej bogata, je pa ostajala na tem področju). Na ogled sta tudi kratka dokumentarna filma: film o rockerskih časih Nece Falk, ki ga je posebej za to razstavo posnel Tone Stojko, ter film, v katerem Zoran Predin, Vlado Kreslin, Peter Lovšin, Gregor Tomc, Tulio Furlanič, Anja Rupel in Aleš Klinar govorijo o vplivu in (a)političnosti slovenske rock glasbe. Na voljo je tudi ploščarna, kjer si lahko obiskovalci z vinilne plošče predvajajo večji del glasbe izvajalcev, predstavljenih na razstavi, na koncu pa se lahko še fotografirajo s kitaro in vsaj za trenutek doživijo to, kar doživljajo zvezde na odrih. Ob razstavi je izšel obsežen razstavni katalog z besedili različnih avtorjev s področja raziskovanja popularne glasbe, z mini koncertom na balkonu muzeja pa jo je odprl Zoran Predin.
»Takrat, ko je to nastajalo, se nam niti sanjalo ni, kaj delamo. Bili smo jezni rockerji, stari 20 let. Ni šlo za to, da bi to namenoma počeli: to so bile naše pesmi, drugih nismo imeli in drugačnih nismo hoteli. Šele danes se po vsem tem času vidi, kaj smo pravzaprav počeli, da je bilo to dovolj dobro, da živi še danes in da smo se znašli v muzeju mlajšim generacijam v popotnico. Komaj čakam, da se v sodobno glasbo vrnejo sporočila, kot so bila v 80. letih Ko si mlad, moraš hoteti in si želeti spremeniti svet na bolje,« je prepričan Predin, ki je uporniško držo zadržal tudi v zrelih letih, kar je nazadnje dokazal s pesmijo Naša kri ne bo nikoli bela, himno današnjega časa. Muzeju je posodil svojo usnjeno jakno, ki se je po njegovih besedah v 40 letih neverjetno skrčila, nekaj fotografij, ovitkov albumov in citatov, vidite pa ga lahko tudi v filmu. Že več kot pol stoletja pa lahko na odrih gledate Tulia Furlaniča.
»Te dni bo minilo 55 let, odkar smo Kameleoni začeli s prvimi vajami. Na razstavi je nekaj moje garderobe; zdaj gre notri le še ena noga. (smeh) Vesel sem, da je prišlo do takšne razstave in da je moja mama skrbela za garderobo, da je ni vrgla v smeti, tako da je ostalo kar nekaj reči, takšnih muzejske vrednosti,« je ob odprtju razstave dejal bobnar slovenskih Beatlov. Tone Kregar, vodja skupine Mi2 in direktor Muzeja novejše zgodovine Celje, je prepričan, da bo razstava mnogim vzbudila nostalgijo ali spomine, predvsem mlajšim generacijam pa bo učna ura o glasbi oziroma o kulturni zgodovini, ki je bila in je še bogata. »Mislim pa, da je danes rock izgubil to svojo družbeno vlogo in je večinoma omejen zgolj na eno od glasbenih zvrsti. Rock scena v Sloveniji sicer živi. V zadnjih letih se je pojavilo nekaj tudi medijsko prepoznavnih zasedb, kot so Lumberjack, Joker Out, Koala Voice, je pa vprašanje, ali je mogoče ponoviti tisto res močno generacijo s konca 90. let. Čas bi bil, da nas zamenja nova, nisem pa ravno optimist,« je za Vklop Stop povedal Tone. Sam je v mladosti prisegal na jugo rock. Deloma tudi zato, ker se takrat v šoli niso učili angleškega jezika in potem niso razumeli angleških besedil, srbohrvaščino in slovenščino pa so. Nanj oziroma na vse člane skupine Mi2 je najbolj vplival beograjski novi val, poslušali pa so najširšo paleto jugo rocka, od klasičnega hard rocka do novega vala in punka.