-Meso in kosti
Meso in kosti po našem razumevanju sodijo med živila, zato marsikdo logično pomisli, da ni nič narobe, če ju odvrže na kompostni kup ali v rjav zabojnik za biološke odpadke. A ni tako, oboje sodi v črn zabojnik, torej med mešane komunalne odpadke. Kosti se namreč ne razgrajujejo dovolj hitro, meso pa pri gnitju začne oddajati močan vonj in poleg tega privlači tudi miši, podgane ter muhe. Tako se lahko celotna organska masa hitro spremeni v smrdljiv kup, poln mrgolazni. Če nam po kosilu ostane nekaj malega pečenega ali skuhanega mesa, vseeno ne boste naredili prevelikega greha, če tudi te ostanke hrane skupaj z drugimi odložite med biološke odpadke. Bodite pa pri tem zares previdni, da so količine majhne in da meso ni surovo.
-Pasji in drugi živalski iztrebki
Vsi vemo, kakšnega izvora je gnoj in tako hitro povežemo, da tudi iztrebki naših domačih ljubljenčkov ne bi smeli biti problematični za odlaganje na kompostni kup ali v rjav zabojnik. Mene so v začetku uspešno zavedle tudi vrečke, v katere pobiram majhne kakce svoje štirinožne prijateljice. Dosledno sem pazila, da sem vedno izbrala biorazgradljive, to pa mi je dalo lažen signal, da jih lahko tako kot druge organske odpadke, za katere tudi uporabljam podobne vrečke, vržem v zabojnik za biološke odpadke. Na srečo sem se kmalu po pridobitvi svoje kosmate ljubljenke poučila, da delam narobe. Pravzaprav je res logično, da je mesto za iztrebke v zabojniku za mešane odpadke. V kakcih so namreč lahko različni zajedavci in virusi, poleg tega pa tudi neprimerno zaudarjajo. Kljub temu pa še vedno prisegam na biorazgradljive vrečke, saj veliko manj obremenjujejo naravo. Podobno kot za živalske iztrebke velja tudi za človeške – plenice, tamponi in drugi uporabljeni higienski pripomočki spadajo med mešane odpadke!
- Olje in mast
Za maščobo je verjetno veliko lažje kot za predhodna primera razumeti, da ne gre za organski odpadek, ki bi se uspešno spreminjal v kompost. Ko nam ostane olje po cvrtju ali pa je mast postala žerka, vsebine nikakor ne odlagamo med biološke odpadke, maščob pa tudi ne zlivamo v kuhinjsko korito. Po pravilu moramo vsako tako maščobo zbirati v posebni posodi, ki jo nato oddamo v zbirnem centru.
- Pepel, oglje, premog in cigaretni ogorki
Marsikdo pri vrtnarjenju redno uporablja pepel, poleg tega pa so vsi našteti odpadki razgradljivi, zato lahko hitro pomislimo, da spadajo med biološke odpadke. Težava je, da so večinoma vsi kemijsko obdelani. Pepel tako lahko v rjav zabojnik ali na kompostni kup odlagamo le, če smo stoodstotno prepričani, da gre za čist lesni pepel, ki ne vsebuje ostankov barv ali lakov. Oglje in premog sta zelo pogosto obdelana s petrolejem, ki je škodljiv za rastline, cigaretni ogorki pa imajo cel kup umetnih substanc, za katere vsi vemo, da škodijo zdravju.
-Semena in okužene rastline
To dvoje je precej očitno, a vseeno raje opozorimo. Semena se skozi kompostiranje ne razgradijo v celoti, zato lahko ob uporabi komposta z njimi na gredice naselimo neželene rastline. Deli okuženih rastlin pa nosijo viruse in bakterije, ki lahko preživijo tudi dolgo obdobje kompostiranja in se po uporabi komposta prenesejo na naš posevek. Oboje sodi v zabojnik za mešane odpadke.
Omenim naj še tri zelo pogosta vprašanja, s katerimi sem se pri ločevanju srečala tudi sama.
- Limonina lupina oz. olupki citrusov
Dolgo je veljalo, da lupine limon, pomaranč in drugih citrusov niso primerne za kompostiranje, saj sestavine v njih zavirajo razgradnjo. Poleg tega proizvajalci citruse obdelajo z različnimi voski in drugimi kemikalijami, da zagotovijo daljši rok trajanja. A danes je na trgu vse več ekološko pridelanih citrusov in njihove lupine po izkušnjah vrtoljubcev, seveda če jih ne odlagamo v preveliki količini, na kompostni kup delujejo celo spodbudno. Zato pri tej odločitvi izbirajte pametno – ekološko in zmerno gre v rjav zabojnik, večje količine in kemijsko obdelani olupki pa v črn zabojnik.
-Oreh in hrast
Orehovo in hrastovo listje, poleg tega pa tudi njuni plodovi, vsebujejo snovi, ki so za rastline škodljive, zato se izogibajmo njihovemu odlaganju v rjavi zaboj in na kompostni kup.
-Papirnati robčki in brisačke, prtički, toaletni papir in vata
Vsi ti izdelki so narejeni iz celuloze, ki je zelo pomemben element pri kompostiranju. Tako so v kompostnem kupu in v rjavem zabojniku za biološke odpadke močno zaželeni, a seveda le, če jim z njihovo uporabo nismo dodali neprimernih snovi. Tako naj brisačka, s katero smo popivnali ocvrt dunajski zrezek, robčki, polni smrkljev, ali z iztrebki premazan toaletni papir svoje mesto najdejo v zabojniku za mešane odpadke, »čisti« deli pa gredo med biorazgradljive odpadke.
Povzela: Špela Korinšek Kaurin
Fotografije: Dreamstime
Objavljeno v reviji Rože in vrt/ Zeleni raj št. 2, 20.1.2020
