Dvorana slovenskega filma, v kateri se bodo predvajali tako novi slovenski filmi kot tudi posamezne reprize filmov iz preteklih let ter filmskih naslovov iz bere slovenske filmske dediščine, je projekt, s katerim »želimo širiti filmsko kulturo, povečati dostopnost domačega filma oziroma okrepiti njegovo vidnost in povečati pomembnost slovenskega filma na domačih tleh,« pojasnjuje Nataša Bučar, direktorica SFC. Ursula Spruk, direktorica filmskega programa in marketinga v Koloseju, dodaja, da želijo s tem spodbuditi celoletno, sistematično in inkluzivno podporo slovenskim filmom, ki v času redne distribucije v Sloveniji niso bili dovolj izpostavljeni. »Vsak dan v letu bo v dvorani predvidoma na ogled najmanj ena projekcija slovenskega filma. V sklopu Dvorane slovenskega filma pripravljamo tudi program filmske vzgoje, s katero želimo pozitivno vplivati na razvoj mladega občinstva, okrepiti medgeneracijsko sodelovanje ter vzpostaviti vez med mladim občinstvom in domačimi filmskimi ustvarjalci.«
Baza slovenskih filmov
K dvigu filmske kulture in informiranosti o domači filmski in avdiovizualni ustvarjalnosti bo pripomogla tudi Baza slovenskih filmov (BSF), ki ponuja dostop do podatkovne baze slovenskega filma. BSF predstavlja nacionalno spletno platformo, na kateri so dostopne informacije o slovenski filmografiji od njenih začetkov do danes, od profesionalne do amaterske produkcije, od komercialnih do eksperimentalnih projektov, od filmov do videospotov. Poleg osnovnih podatkov ponuja dostop do fotografskih, pisnih in video gradiv, pomembnih za razumevanje širšega kulturno-zgodovinskega konteksta domače filmske ustvarjalnosti.
Strategija 2020-2024
SFC je pred kratkim predstavil svojo strategijo za obdobje med letoma 2020 in 2024, ki ima štiri prednostne cilje: prenovo in posodobitev sistema odločanja o nacionalnem filmskem programu, kulturno raznoliko letno filmsko produkcijo, profesionalizacijo filmskega okolja in razvoj talentov, povečanje dostopnosti filmskih vsebin in razvoj občinstva ter učinkovitejšo promocijo in trženje slovenskega filma v mednarodnem okolju. Podpora filmski ustvarjalnosti se bo v prihodnjem obdobju natančneje osredotočila na tri stebre različnih zvrsti filmskega izražanja: na igrani, dokumentarni in animirani film vseh dolžin.
Novi celovečerci
V letošnjem letu naj bi začeli snemati štiri igrane celovečerne filme: Skriti ljudje režiserja Miha Hočevarja, prvenec Vesolje med nami režiserke Rahele Jagrič Pirc, Dedek gre na jug režiserja Vincija Vogua Anžlovarja in Zbudi me režiserja Marka Šantića. Katere domače filme pa bomo letos gledali v kinih? Prejšnji teden je svoj pohod začela politična drama Vsi proti vsem režiserja Andreja Košaka, ki govori o politiki, volilnih prevarah in razkrajanju moralnih vrednot. 18. februarja bo premiera poetične mladinske drame Ne pozabi dihati režiserja Martina Turka, zgodba o zelo povezanih bratih, katerih odnos se spremeni, ko starejši dobi punco. Marca v kinodvorane prihaja težko pričakovani celovečerni dokumentarec Siniše Gačića - Hči Camorre spremlja mafijsko morilko Christino Pinto, ko po prestani kazni skuša zaživeti normalno življenje. Film je lani prejel vesno za najboljši dokumentarec. Na velikem platnu se bo vrtela tudi drama Vinka Möderndorferja z naslovom Zastoj, ki pripoveduje zgodbo o dveh parih z različnih polov družbene lestvice, ki pa ju usodno poveže tragična nesreča. Nov celovečerec bo predstavil tudi Goran Vojnović, in sicer triler Nekoč so bili ljudje, o Italijanu in Bosancu v Sloveniji, ki po spletu okoliščin ukradeta tovornjak, poln beguncev.
V letu 2019 si je slovenske filme ogledalo dobrih 160 tisoč gledalcev, kar je v primerjavi z letom poprej, ko je bilo gledalcev slovenskega filma 133.173, dobrih 20 odstotkov več. Gledalcev vseh filmov v letu 2019 je bilo 2,310.568, kar pomeni, da je delež gledalcev slovenskih filmov 7-odstoten (v letu 2018 je bil 5-odstoten).
