Ste kdaj pomislili na to, kakšen bi bil svet, če bi se sporazumevali samo ustno? Če ne bi iznašli pisave? O tem je veliko razmišljal Martin Puchner, literarni kritik in filozof, avtor izjemnega dela Napisani svet, v katerem boste izvedeli, kako so zgodbe oblikovale ljudi, zgodovino in civilizacije.
Iznajdba papirja, izum tiska in ustanovitev svetovnega spleta so ključne prelomnice v načinu, kako človeštvo pripoveduje in razširja zgodbe med seboj. Manj znani v tem procesu so grški generali, japonske dvorne gospodične, španski osvajalci in pustolovci, karibski pesniki in ameriški astronavti, ki so vsak na svoj način odigrali pomembno vlogo v oblikovanju ter širjenju književnosti in literature. Knjiga Napisani svet opisuje razvoj literature in (knjižne) pripovedi, pri kateri se poglavja iz svetovne zgodovine zadnjih štirih tisočletij usodno prepletajo s tehnologijami pisanja in reprodukcije, od gline, kamna, pergamenta in papirja do tiska in računalnika. Puchner v svojem delu pokaže, kako so imele literatura in knjige s svojim sporočilom ključno in pogosto tudi osrednjo vlogo pri razvoju najpomembnejših svetovnih ver, kako so bile pogonsko sredstvo političnih procesov na vseh koncih sveta ter so bile velikokrat tudi temelj za nastanek in obstanek mnogo narodov.
Napisani svet s svojimi analizami besedil skozi zgodovino – od epa o Gilgamešu prek zabeležk o tem, kar so govorili Buda in Konfucij ter Jezus Kristus in Sokrat, do tega, kar sta s svojimi izumi in prizadevanji naredila Gutenberg in Luther, kar je v svojem času pomenil Cervantesov Don Kihot, kakšne premike po svetu je sprožil Komunistični manifest Marxa in Engelsa in kako sta se s svojim pisanjem Sovjetski zvezi uprla Solženicin in Ahmatova – pokaže, kako so knjižna dela pomembno vplivala na razvoj človeštva. Z navdahnjenim pripovedovanjem in natančno analizo je Napisani svet izviren pogled na svetovno zgodovino.
Martin Puchner (1969) je literarni kritik in filozof, ki je bil rojen v Nürnbergu v Nemčiji. Študiral je na univerzah v Konstanci in Bologni ter na univerzi Kalifornije v Santa Barbari, potem pa doktoriral na Harvardu, kjer tudi predava. Središče njegovih literarnih raziskav je modernizem, še posebej različni tipi dramatike in manifesti, filozofsko pa se osredotoča na stičišča gledališča in filozofije. Je avtor približno desetih strokovnih del ter urednik in soavtor odmevne Svetovne zgodovine literature v šestih delih. Napisani svet je njegova najnovejša knjiga in prvi prevod v slovenščino, v kateri se je osredotočil na razmerje med književnostjo in potekom svetovne zgodovine.
»Včasih si poskušam zamišljati svet brez književnosti. Pogrešal bi knjige na letalih. Na policah v knjigarnah in knjižnicah bi bilo veliko praznega prostora. Založniška industrija ne bi obstajala takšna, kot jo poznamo. Kadar ponoči ne bi mogel spati, bi zaman tipal po prazni nočni omarici. Vse to bi bila velika škoda, vendar nič v primerjavi s tem, koliko bi bilo izgubljenega, če književnost ne bi nikoli obstajala, če bi si zgodbe pripovedovali le ustno in jih nikoli ne bi zapisali. Takšnega sveta si skoraj ne moremo zamisliti. Naše pojmovanje zgodovine, vzponov in padcev imperijev ter narodov bi bilo popolnoma drugačno. Večina filozofskih in političnih idej ne bi nikoli zaživela, saj književnost, ki jih je rodila, ne bi bila zapisana. Skoraj vsa verska prepričanja bi izginila skupaj s svetimi spisi, v katerih so bila izražena.«
»Književnost ni samo za knjigoljubce. Vse od nastanka pred štirimi tisočletji je književnost oblikovala življenje večine ljudi na našem planetu.«
