Vreme ni bilo »pravo« že od samega začetka. Zagodla nam jo je že zima, ki ni ponudila dovolj nizkih temperatur, in tako so preživeli številni škodljivci oziroma njihove ličinke. Posledica tega je, da smo celotno sezono, še zlasti poleti, priča nadpovprečni invaziji škodljivcev.
Glodavci
Zagotovo ni ljubiteljskega vrtnarja, ki letos ne bi bil boja z glodavci, kot so voluharji in miši. Ti se z našim pridelkom hranijo brez zadržkov in tako povzročajo veliko škodo na sadikah in tudi na pridelkih. Najbolj naravna rešitev za njihovo zatiranje je z njihovimi naravnimi plenilci – to so seveda mačke, tudi kače, ježi, podlasice in ujede, ki jih moramo z zagotavljanjem primernih razmer privabiti v svoj vrt. Ker je bilo letos zalege zares veliko, pa na žalost samo plenilci večinoma niso bili dovolj učinkoviti.
Pomagati smo si morali še z drugimi možnostmi zatiranja. Tako nastavljamo pasti, ki jih redno pregledujemo, in uporabljamo repelente, ki delujejo predvsem na osnovi bezgovih listov. Ena od rešitev je tudi uporaba karbida – košček karbida vstavimo v glodavčev rov, zalijemo z vodo in rov zapremo. Sprostil se bo dim, ki se bo širil po rovu in odgnal škodljivca. Je pa pri tem treba biti nekoliko previden. Na delu vrta, kjer smo nastavili karbid, se ni priporočljivo sprehajati s cigareto, da ne pride do eksplozij.
Veliko število glodavcev pa ni nevarno le za naše pridelke. Njihova množičnost je povečala tudi verjetnost za pojav mišje mrzlice oz. strokovno hemoragične mrzlice. Povzroča jo virus hanta. V Sloveniji se je do začetka avgusta zdravilo že več kot 200 obolelih za to boleznijo. Da bi pravočasno prepoznali simptome, je treba biti pozoren na višino naše telesne temperature. Če imate dva dni visoko temperaturo brez znakov prehlada, le brž obiščite zdravnika. Brez pravočasnega zdravljenja je namreč mišja mrzlica lahko tudi usodna.
Pomembno je tudi, da v prostorih, za katere sumite, da so v njih glodavci, redno preventivno uporabljate rokavice in zaščitno masko. Mišja mrzlica se namreč prenaša z vdihavanjem izločkov okuženih glodavcev.
Bramor
Druga večja letošnja nadloga je tudi bramor. Sicer je vsejed in je do neke mere koristen, saj uničuje strune, težava pa je, da dela tudi škodo na naših pridelkih. Ta se dogaja tik nad zemljo, in sicer sadike uniči s poševnim ugrizom, kot bi jih odrezal. Žal trenutno na trgu ni registriranega nobenega učinkovitega pripravka. Sam sem poskusil z entomopatogenimi nematodami, ki pa zaradi temperaturnih nihanj in daljših suhih obdobij niso bile učinkovite.
Pomembno je vedeti, da si bramorja v vrt pogosto zanesemo s presejanim kompostom ali hlevskim gnojem. V enem gnezdu je lahko tudi do 200 jajčec. Da bi to preprečili, bodimo v prihodnosti še bolj previdni pri izboru komposta in gnoja. Kot spodbudno zanimivost naj omenim, da v Nemčiji bramor velja za ogroženo vrsto in je zaščiten z zakonom o varstvu narave.
Polži
Polži, predvsem španski lazar, so v zadnjih letih postali pereča težava po Sloveniji. Gre za zelo invazivno vrsto, ki povzroča večjo gospodarsko škodo na vrtninah. Razlog za vse večje težave je tudi v milih zimah, saj zemlja ne premrzne globoko, da bi to uničilo jajčeca in tako zmanjšalo njihovo populacijo. Edina res učinkovita rešitev je, da jih redno pobiramo z gredic. Pomagamo si lahko tudi z različnimi briketi na osnovi železovega oksida, ki so sicer učinkovita, a finančno draga rešitev. Bolj »prijazno« je, da naredimo in uporabimo namoke iz bezgovih listov. Ti odganjajo polže.
Neurja s točo
Zdi se, kot da so neurja vsako leto bolj besna, letos pa so pustošila tudi z rekordnimi nalivi toče. Katastrofe so si sledile druga za drugo. Skoraj ni območja, ki ga letos ne bi prizadelo neurje, ponekod pa je bila toča tako gosta, da je bilo treba uporabiti celo opremo zimske službe. Začelo se je z Belo krajino in Goričkim, sledili so Trzin, Šmartno na Pohorju, Šmartno pri Slovenj Gradcu, Mislinja, Mozirje, Ptuj … in še bi lahko naštevali kraje, ki so bili prizadeti v ujmah.
Najbolj učinkovito za zaščito pridelka pred točo je, da ga fizično zaščitimo s protitočnimi mrežami. A na žalost tudi te niso stoodstotno zanesljive. V Beli krajini so zaradi prevelikih zrn zatajile kar dvakrat. Ko nas toča enkrat prizadene, je pomembno predvsem, da čim prej ukrepamo - rastline krepimo s pripravki za krepitev po toči, da zmanjšamo stres, ki so ga doživele.
Objavljeno v reviji Rože in Vrt/Zeleni raj št. 9, 19.8.2019
***Ob podpisu avtorja mora biti fotka Jerneja Mazeja, spodaj vizitka kot v junijski izdaji na strani 18 (kmetija Mazej). Fotke so lahko prosto porazdeljene.***
