Res smo se potrudili. Vrt je bil idealno pripravljen, izbrali smo ekološka, bodočnosti sposobna semena. Nekaj sadik smo vzgojili sami, nekaj smo na vrtu zasejali na gredice, nekaj sadik smo kupili, bojda iz ekološke vzgoje. Z ljubeznijo in ob pravem času je vse na vrtu počasi našlo svoje mesto, življenje se prebuja. Potem pa to vreme!
Na listih solate so luknje, peteršilj je pod obiljem dežja klonil. Tudi krompir ne kaže pravega veselja do rasti. Kaj pa zdaj!?
Pravzaprav je tudi za biodinamike vreme, kot ga imamo, preveč dežja in premalo svetlobe, najhujši izziv. Celo s sušo lahko bolje shajamo, saj imamo preparat 500. Kako pa v tem primeru?
Prvi nasvet: če je dežja preveč, rastline lahko utonejo. Obnemorejo in odmro. Pri vremenu, kot ga imamo in s katerim moramo žal tudi v prihodnje računati, je v pomoč, če rastline posadimo na grebene. Kaj to pomeni? Grebene poznamo pri špargljih ali pri krompirju, ko ga osujemo. Ta metoda, da sejemo ali sadimo na vnaprej pripravljene grebene, je že zelo stara in prihaja iz Španije. Tam resda ni veliko dežja, metoda pa se je tudi pri suši izkazala kot zelo dobra. Pri dežju seveda še bolj.
Rastline torej sejemo ali sadimo na pripravljen greben, ki naj bi bil pri razmaku vrst denimo 80 cm visok 35 cm. Na vrhu ga lahko malo poravnamo in pri setvi korenčka sejemo na greben vrsto korenčka v sredino in levo in desno 5 cm od te vrste še po eno vrsto. 80 cm razmaka do naslednjega grebena se sprva zdi potratno. Ko se korenje razvije, pa je vsa površina pokrita. Prednost pri tem je, da v kanalih med grebeni voda lepo odteka, rastline na grebenu so dvignjene iz vode, z zastirko med grebeni pa ustvarjamo odlične razmere za razvoj mikroorganizmov in nov humus. Pridelki iz pridelovanja na grebenih so odlični, rastline imajo na razpolago več zraka, bolj so z vseh strani izpostavljene delovanju energij življenja, ki pritekajo na Zemljo.
Drugi nasvet je, da naredimo čim več za to, da nivo delovanja glivic, ki jih za razkroj v zemlji nujno potrebujemo, ostane v zemlji. Če so rastline zaradi preobilja dežja in pomanjkanja svetlobe oslabele, bi se glivice hitro preselile v rastline in začelo bi se gnitje. Iz njivske preslice naredimo čaj, ki ga vremo eno uro, in s tem čajem v primeru obilnega dežja, posebno okoli polne lune, proti večeru poškropimo zemljo in rastline. To usmeri glivice nazaj v zemljo.
Tretji nasvet je, da spodbudimo cirkulacijo v rastlinah in asimilacijo. To zna velika pekoča kopriva. Po sebi rastlina, ki pripada soncu. Koprive naberemo, jih v loncu prelijemo s hladno vodo in zavremo. Nato naj pokrite stojijo 10 minut in čaj bo pripravljen. Lahko ga močno razredčimo, nato pa škropimo rastline. Ta čaj bo rastlinam zelo pomagal.
Četrti nasvet je, da rastline takoj, ko na vrtu lahko delamo, okopavamo v jutranjem času. Takrat Zemlja izdihuje. Če zemljo rahljamo in povečamo površine odprte zemlje, bo ta oddala v okolje več vlage.
Peti nasvet je, da kot pravi biodinamiki krepimo vitalnost v rastlinah, kar so kozmične kvalitete svetlobe in toplote. Kako? Tako, da rastline zgodaj zjutraj škropimo z biodinamičnim preparatom kremen iz roga. Nad učinkom boste presenečeni. Listi rastlin se hitro osušijo, površine, omehčane od dežja, se trdno zapro, zelena barva listov se okrepi. Če škropimo na za rastlino tipični dan in ob tipični fazi razvoja rastlin, bo pridelka tudi več in izboljšal se bo okus.
Problem preobilja vode in pomanjkanja svetlobe boste na ta način obvladali. Bo pa vsekakor za pridelek treba pri takem vremenu vložiti več truda. Verjetno bodo tudi rastlinjaki pri nadaljevanju takega vremena postali kar nujnost.
