Če sejemo prehitro, bo pridelek prišel počasneje
Marsikdo si želi sam doma vzgojiti sadike in najugodnejši čas za to je v mesecu marcu. Glede same vzgoje sadik si je dobro zapomniti tudi latinski pregovor »festina lente« kar v slovenskem pregovoru pomeni »hiti počasi«. Torej boljše sejati dan kasneje kot dva prezgodaj. Zanimivo pa je tudi to, da zgodaj posejane rastline rastejo počasneje kot tiste, ki jih sejemo pozneje. Iz lastnih izkušenj opažam, da z vsakim, dnem, ko ga kasneje sejemo, hitreje raste.
Seme paradižnika kali od tri do osem dni pri sobni temperaturi (20–23 stopinj), pri nižjih temperaturah pa se kalitev podaljša za nekaj dni do največ teden dni. Sejemo ga lahko v multiplošče ali pa ga posejemo v kakšne setvene posode. Pri setvi v posode moramo paziti, da semena enakomerno razporedimo po celotni površini posode, da je ob morebitni okužbi z glivo, ki povzroča padavico sadik, manjša verjetnost širjenja na druge rastlinice. Priporočljivo je ob sami setvi uporabiti zeleni mineral, lahko pa uporabimo tudi pripravke na osnovi efektivnih mikroorganizmov. Za setev uporabimo dober substrat. Do vznika je priporočljivo posodo s semeni rositi. Po vzniku sejance prestavimo v hladnejši in svetel prostor predvsem zato, da se nam sadike ne pretegnejo, s tem pa so lahko sejančki bolj dovzetni za glivične okužbe. Idealna temperatura je med 12 in 16 stopinj Celzija. Ob tem naj vas opozorim, da je treba sejančke postaviti čim dlje od radiatorjev, saj se v nasprotnem primeru lahko substrat prehitro izsuši.
Priprava sadik na sajenje na gredice
Ko opazimo, da sta klična lista že v vodoravnem položaju in se izza njiju že kaže obris prvih pravih listov, je čas za pikiranje. To je tudi čas, ko sejance preselimo z okenskih polic v improvizirane rastlinjake. Pri pikiranju je dobro profesionalnemu vrtnarskemu substratu primešati zeolit, ki bo ugodno vplival na razvoj korenin. Če so sejanci pretegnjeni, jih pikiramo oz. sadimo globlje v lončke. S tem rastlinam omogočimo razvoj močnejšega koreninskega sistema.
Po pikiranju oz. presaditvi je priporočljivo rastline zaliti s pripravkom na osnovi glive, da preprečimo morebitne glivične okužbe sadik, ali pa z zelenim mineralom. Lončki oz. gojitvena gnezda naj nimajo večje prostornine od dveh decilitrov. Do saditve na prostem sadike utrjujemo tako, da rastlinjak oz. prostor, v katerem jih vzgajamo, ogrevamo zgolj takrat, ko nočna temperatura pade pod 3 stopinje Celzija. Poleg tega pa je dobro v rastlinjaku ustvariti prepih, saj na ta način utrdimo tudi stebla rastlin. Ob sajenju je priporočljivo, da je sadika visoka med 10 in 20 cm.
Ali ste vedeli: Dwarf so pritlikave sorte paradižnika, ki so idealne tudi za vzgojo v posodah in visečih balkonskih košarah.
Za lepe in zdrave sadike je še kako pomembna tudi izbira kakovostnega substrata tako za samo setev kot tudi za pikiranje. Zato svetujem, da vedno kupujemo kvalitetne substrate, ki jih uporabljajo profesionalni vrtnarji v vsakodnevni rabi, izogibamo pa se cenenim substratom, ki jih dobimo praktično v vsakem vrtnem centru.
Sortni izbor paradižnika
Podnebne spremembe nam narekujejo, da se moramo odločati in iskati čimbolj odporne sorte paradižnika, predvsem proti krompirjevi plesni (Phytophora inestans). Sorta, ki bi bila popolnoma odporna proti tej bolezni, žal ne obstaja. Obstajajo zgolj bolj ali pa manj dovzetne, zato se velika večina pridelovalcev kot tudi ljubiteljskih vrtičkarjev odloča za gojenje v rastlinjakih ali tunelih. Sam kot gojitelj paradižnika še vedno zagovarjam tezo, da za okusen paradižnik potrebujemo zgolj sonce in zemljo. Ni Slovenca, ki ne bi poznal in gojil sort Volovsko srce in Novosadski jabučar. To sta tudi najpogostejši sorti na naših vrtovih. Žal pa sta tudi zelo občutljivi, predvsem za pojav krompirjeve plesni, zato sta primerni bolj za gojenje v zaprtih prostorih.
Seveda obstaja tudi cel kup dobrih in odpornih sort, ki jih je mogoče gojiti na prostem. Sam letno gojim na prostem več kot 300 različnih sort paradižnika in vsako leto opazujem, katere se obnesejo najbolje in imajo izredno dober donos. Zato bom v nadaljevanju predstavil nekaj odpornejših za gojenje na prostem, razvrstil pa jih bom v dve skupini.
Grmičaste sorte paradižnika
To so sorte, ki ne potrebujejo opore. V to skupino spadajo tudi sorte dwarf, ki so še bolj odporne in primerne za gojenje na prostem, hkrati pa dajejo tudi dober donos.
Antho Gelb je grmičast češnjevec izredno sladkega okusa. Plodovi so indigo barve, na senčni strani pa rumeni.
Koralik je sorta češnjevca, ki jo lahko gojimo tudi kot obešanko. Spada med zelo zgodnje in izredno sladke sorte. Plodovi so rdeče barve.
Maglia rossa je grmičasta sorta pelata, ki jo odlikuje dober donos ter izredno sladki in aromatični po obliki pelatom podobni plodovi rožnate barve.
Sleeping lady spada v skupino dwarf. Je zelo zgodnja sorta z do 200 g težkimi plodovi rjavo zelenkaste barve. Primerna je za solate.
Tudi Cheroekee black tiger spada v skupino dwarf. Velja za srednje zgodnjo sorto. Je edina sorta, ki ima rumeno zelene liste, krasijo pa jo do 200 g težki plodovi ovalne oblike. Ti so rožnate barve z bež progami.
Rosella purple je še ena sorta iz skupine dwarf. Od vseh sort iz te skupine daje največji pridelek. Plodovi so ovalne oblike, izredno mesnati z malo osemenja, težki do 900 g in temno rožnate barve. Ta sorta je odlična za pripravo omak.
Klasični paradižniki
To so sorte, ki jih gojimo na klasičen način ob opori in praviloma na en vrh. Strokovno jim pravimo tudi indeterminirani.
Summer tempation je klasična sorta, ki zraste v višino do 2 metra. Plodovi so oranžne barve, pelatom podobne oblike, težki okrog 150 g.
Drapee je klasična sorta, ki zraste v višino do 2 metra. Plodovi so hruškaste oblike, rumene barve, votli. Primerni so za polnjenje.
Bleeding heart je klasična sorta, ki prav tako zraste v višino do 2 metra. Plodovi so jajčasto okroglaste oblike, težki 200 g, rumene barve z rdečimi progami.
Tudi Absynt vert je klasična sorta paradižnika, ki zraste v višino do 2 metra. Plodovi so ovalne oblike, zelene barve, težki do 1000 g. Spada med zgodnje sorte, odlična za omake.
Objavljeno v reviji Zeleni raj št. 5, 15. 4. 2019.
