Po nekaterih podatkih naj bi bilo 60 odstotkov žuželk v naravi koristnih, samo deset odstotkov škodljivih. Povsem enako pravilo velja za glivice, viruse, bakterije, celo nematode (ogorčice) in druge, še manjše organizme. Vse to danes s pridom izkoriščamo za varstvo rastlin. Tokrat se bomo posvetili samo žuželkam, ki jih pravzaprav dobro poznamo.
60 odstotkov žuželk v naravi naj bi bilo koristnih, samo 10 odstotkov pa škodljivih.
Pikapolonica
Med koristnimi so skoraj vse, vendar sta najpožrešnejši dvopika in sedempika polonica. Rumena pikapolonica je ponekod opisana kot tista, ki se prehranjuje tudi s hifami pepelaste plesni.
Tenčičarica
Žuželka se prehranjuje večinoma s cvetnim prahom in medičino, njena požrešna ličinka pa v svojem kratkem razvoju pospravi celo več škodljivcev kot ličinka pikapolonice.
Muha trepetavka
Pogosto jo zamenjamo za oso, saj se je v obrambo pred ptiči zamaskirala v enaki barvi, rumeno in črno. Le po letu, ki je hiter, raven in z ostrimi, skoraj pravokotnimi obrati, jo ločimo od ose. Odrasla žuželka se hrani z medičino, njena ličinka pa je pravi plenilec škodljivcev.
Pajki
Vsi poznamo in celo vestno preganjamo pajke in trgamo njihove mreže. Pa se zavedate, da se v njihove mreže ujamejo številni škodljivci? Pajkova mreža med rastlinami paradižnika, v rastlinjaku ali tudi v hlevu pomeni veliko manj škodljivcev. Zato zunaj, v naravi pajkovih mrež ne razdiramo, temveč jih pustimo.
Strigalica
Res je, da se ne sme preveč razmnožiti, saj se včasih loti tudi listov nekaterih okrasnih rastlin, a ta škoda je največkrat povsem zanemarljiva. Na sadnem drevju nam pridno pomaga uničevati kolonije uši, saj te s svojimi močnimi čeljustmi uspešno pregrizne in tudi poje.
