Cepljenje je eden izmed najpomembnejših, varnih in učinkovitih javnozdravstvenih ukrepov za preprečevanje in obvladovanje nalezljivih bolezni, pojasnjujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). »Kot rezultat dolgoletnega cepljenja in razmeroma visoke precepljenosti se nekatere bolezni (otroška paraliza, davica, rdečke ter okužbe s hemofilusom influence tipa B) pri nas ne pojavljajo več,« poudarjajo.
Stopnja precepljenosti predšolskih otrok v letu 2017 je bila po njihovih podatkih še vedno razmeroma visoka, saj je na ravni države pri davici, tetanusu, oslovskem kašlju, otroški paralizi in hemofilusu influence tipa B znašala 94,4 odstotka, medtem ko je stopnja precepljenosti proti ošpicam, mumpsu in rdečkam znašala 93,2 odstotka.
Velike razlike med regijami
Le visoka stopnja precepljenosti, to je vsaj 90 odstotkov, pri ošpicah pa 95 odstotkov, zagotavlja kolektivno zaščito pred okužbo z otroškimi boleznimi. Razlike v precepljenosti po zdravstvenih regijah so zelo opazne.
V šestih regijah, in sicer Murska Sobota, Ravne, Maribor, Novo mesto, Celje in Nova Gorica, je delež precepljenih višji od 95 odstotkov. Največ cepljenih, kar 98,5 odstotka, je v Murski Soboti.
Najslabša pa je slika v ljubljanski regiji, kjer se je delež precepljenih nevarno približal meji 90 odstotkov. Leta 2017 je bil tako delež precepljenosti le 91-odstoten (davica, tetanus, oslovski kašelj, hemofilus influence tipa B, otroška paraliza) oziroma 90,4-odstoten (ošpice, mumps in rdečke).
Sezonska gripa velik problem
»Velik problem v Sloveniji je zelo nizka precepljenost proti sezonski gripi,« opozarja NIJZ. Če se je pred desetletjem cepila več kot četrtina prebivalstva (25,2 odstotka), je bil delež cepljenih v sezoni gripe 2017/18 le še 4,1 odstotka. To se morda vendarle malce izboljšuje, saj se je število cepljenih v primerjavi s preteklimi štirimi sezonami lani nekoliko povečalo. Posebna težava je prenizka precepljenost proti gripi pri osebah, starih 65 let ali več, ki so pogosto tudi kronični bolniki. Pri njih ima namreč gripa težji potek, ki lahko povzroči poslabšanje osnovne kronične bolezni in celo smrt. V letošnji zimi je po zadnjih podatkih zaradi zapletov, povezanih z gripo, umrlo 29 bolnikov, med njimi je bil tudi povsem zdrav moški, star med 35 in 40 leti, medtem ko je lani zaradi gripe ali gripe s pljučnico umrlo kar 57 ljudi.
Nevarnost v gozdu in na travnikih
Stroka sicer opozarja tudi na trend naraščanja števila obolelih za boleznimi, ki jih prenašajo klopi. V Sloveniji je sicer najpogostejša lymska borelioza, s katero je okužena več kot polovica klopov. Poleg te klopi prenašajo še klopni meningoencefalitis, s tem je okužen manj kot odstotek klopov, in humano granulocitno anaplazmozo, a je delež povzročiteljev slednje razmeroma majhen.
Število okuženih z lymsko boreliozo v zadnjih treh letih znova narašča. Če je leta 2015 zbolelo 3742 ljudi, se je ta številka leta 2017 povišala na 4534. Za boreliozo v Sloveniji pogosteje zbolevajo ženske, medtem ko je pri klopnem meningoencefalitisu ravno obratno. Pri slednjem so po obolevanju v ospredju Koroška, Gorenjska in tudi ljubljanska regija, pri boreliozi pa so na NIJZ med drugim zabeležili več primerov iz Primorske ter prekmurske in novomeške regije, kjer po drugi strani primerov meningoencefalitisa skorajda ni.
Pomembno ozaveščanje
Ob občutnem naraščanju števila primerov ošpic po svetu je Svetovna zdravstvena organizacija opozorila na lažne informacije glede cepiva, ki je po njihovih zagotovilih dokazano učinkovito in tudi varno. Pri tem so izpostavili neutemeljene trditve, ki cepivo proti ošpicam povezujejo z avtizmom in jih na družbenih omrežjih širijo privrženci tako imenovanega gibanja proti cepljenju.
Raziskave v Sloveniji sicer kažejo, da ima tretjina staršev, ki s svojim otrokom pridejo k pediatru na pregled, strahove in dvome o cepljenju. H krepitvi zaupanja v cepljenje je treba po oceni strokovnjakov s čim več informacijami pristopiti že v materinski šoli, nato pa pri pediatru.
