Lepota in zdravje se ne zrcalita le na koži in laseh, njuno ogledalo so tudi oči. In ker so oči v zimskih mesecih izpostavljene številnim nevarnostim, kot so UV-žarki, ki se odbijajo od snega, veter in mraz, smo priznanega oftalmologa, prim. mag. Vladimirja Pfeiferja, dr. med., vprašali, kako pravilno skrbeti za oči v mrzlem delu leta. Njegov nasvet je, da se oborožimo z vlažilnimi kapljicami, dobrimi sončnimi očali in ob morebitnih težavah ne odlašamo z obiskom pri oftalmologu.
Kdo ima v zimskem času največ težav z očmi?
Največ težav bodo imeli ljudje z znaki suhih oči, tisti po refraktivni kirurgiji z laserjem in uporabniki kontaktnih leč, ki leče že od prej težje prenašajo. Glavni krivec za to je bolj suh zrak – predvsem v ogrevanih prostorih, svoje prinese tudi mraz.
Kako torej ravnati ob suhih očeh? Ali lahko za občutkom suhosti v očeh tiči tudi kakšna druga, resnejša zdravstvena težava?
Ko imamo občutek, da nas nekaj moti, reže, peče, moramo ukrepati, saj nam telo z bolečino ali neprijetnostjo sporoča, da je nekaj narobe. Dlje časa trpimo, večja škoda se dela. Pri suhih očeh je pomembno, da se odkrije vzrok. Ta je lahko pomanjkanje solz ali vnetje. Če je vzrok suhega očesa pomanjkanje solz, se težava zdravi z nadomeščanjem teh ali s preprečevanjem odtekanja skozi solzni kanal. Če je vneta komponenta, pa je zdravljenje drugačno. Treba je odpraviti vzrok vnetja, kar lahko ugotovi samo strokovnjak. Obstaja test, ki določi količino metaloproteinaz v solzah in s tem potrdi ali ovrže vnetje. Za občutkom suhosti v očesu se lahko skrivajo druga obolenja, na primer avtoimunska, kot je primarni Sjögrenov sindrom, ki je druga najpogostejša revmatična bolezen v Sloveniji in jo ima 0,6 odstotka prebivalstva.
Kako velika težava pa je za oči sneg in zakaj?
Snežni kristali odbijajo sončne žarke. Ti padajo v oko direktno od sonca, iz smeri, od koder sonce sije, in še odbiti žarki, ki pa pridejo iz vseh smeri. Tako je odmerek UV-žarkov mnogo večji, kot bi ga dobili samo od žarkov, ki neposredno prihajajo od sonca. Podobno se dogaja, ko se žarki odbijajo od vodne površine jezer ali morja, vendar v manjši meri.
Kdaj govorimo o snežni slepoti?
Snežna slepota nastane zaradi UV-žarkov v sončni svetlobi, ki poškodujejo roženico. Doza mora biti zadosti velika. Kot vemo, lahko od sonca dobimo opekline na koži, enako pa se zgodi z roženico in veznico. Ker je roženica zelo dobro oživčena, so takšne poškodbe izredno boleče. Praktično ne moremo odpreti oči, veke so zatečene in močno se solzimo. Poiskati moramo pomoč pri zdravniku, ki nam bo dal antibiotično mazilo za zdravljenje poškodbe in preprečitev bakterijske okužbe poškodovanega očesa. Če solzni film in epitel roženice nista zdrava, se odpornost očesa proti vdoru bakterij zmanjša.
So sončna očala dovolj dobra zaščita?
Sončna očala morajo imeti primerno UV-zaščito, kar v glavnem sončna očala, ki se dobijo pri nas ali v Evropi, tudi imajo. Izrednega pomena je ta zaščita pri otrocih, ker njihova roženica in leča prepuščata UV-žarke, ki lahko poškodujejo njihovo mrežnico mnogo bolj kot pri odraslih. Zavedati se moramo, da svetloba pride do oči tudi mimo zaščitnih sončnih očal. Zato alpinisti nosijo še dodatne stranske zaščite. Sončni žarki, ki pridejo s strani mimo sončnih očal, so predvsem nevarni za nastanke degenerativnih sprememb na veznici in tudi za nastanek pterigija*. Obstajajo očesne kapljice z riboflavinom in še nekaterimi drugimi učinkovinami, ki zaščitijo oči pred delovanjem UV-žarkov in drugimi škodljivimi vplivi okolja.
Ali lahko ocenite, kolikšen je delež pacientov, ki imajo poškodbe na očeh zaradi večletne izpostavljenosti sončni svetlobi brez zaščite?
Težko bi govoril o odstotku. Veliko je ljudi, ki imajo zaradi dolgotrajne izpostavljenosti sončnim žarkom vnetne spremembe na očeh, ki se lahko kažejo v obliki suhega očesa, občutka tujka v očesu, pečenja, nelagodnosti, občutka težkih vek, pogostejše potrebe po mežikanju, imajo lahko tudi degenerativne spremembe veznice, pterigij. V študijah je bilo dokazano, da imajo ljudje, ki se ukvarjajo z ribištvom, ali mornarji pogosteje tovrstne spremembe in pterigije.
Kakšno zdravljenje, če sploh, je na voljo za tovrstno škodo na očeh?
Najboljša je preventiva, torej zaščita z očali in kapljicami. Nadalje zdravljenje v smislu odprave vnetja in znakov suhega očesa. Za terapijo pterigija, ki napreduje ali moti, pa je potrebna kirurška intervencija.
Pri katerih simptomih si sami več ne moremo pomagati in je treba poiskati zdravniško pomoč?
Pri vseh izrazitejših ali dalj trajajočih nevšečnostih je pametno ugotoviti vzrok ali izključiti resno obolenje. Vsekakor pa je treba od časa do časa pokriti eno in nato drugo oko ter videti, ali se je vid spremenil, poslabšal. Pri nenadnem poslabšanju vida je takojšen pregled pri oftalmologu nujen. Štejejo lahko ure.
Vladimir Pfeifer je svetovno priznani očesni kirurg. Predava po vsem svetu, v živo operira pred občinstvom z neposrednim prenosom iz operacijskih dvoran (live surgery) in vodi različne delavnice o novih očesnih kirurških tehnikah. Na Očesni kliniki v Ljubljani je vodja oddelka operiranih za sprednji segment očesa, vodja ambulante za refraktivno kirurgijo in bolezni roženice, vodja transplantacijske dejavnosti in glavni mentor specializantom. Je tudi član številnih mednarodnih oftalmoloških organizacij in prejemnik mnogih nagrad za svojo inovacijo pri tehniki operacije sive mrene.
