Podatki o količini zavržene hrane nas že dalj časa spravljajo v zadrego. Za takšno potrato seveda ni pravega opravičila. Nasveti, ki naj bi omejili nesmotrno zametavanje živil, so povezani z našimi nakupovalnimi navadami, prav tako pa se dotikajo kakovosti živil, ki jih odvržemo med odpadke. Gotovo ne bo prvič, da slišite opozorilo, da datum poteka uporabe ne pomeni nujno, da je živilo poslej pokvarjeno. Pa vendar – datum, natisnjen na embalaži, ima dovolj močan učinek. Potem pa le negotovo obračamo v rokah jogurt, ki mu je včeraj ali predvčerajšnjim potekel rok uporabe, in ne vemo, kaj naj z njim. Ga smemo pojesti?
Najprej je dobro spomniti, da je podatek o roku uporabe, natisnjen na embalaži, v rabi šele 30 let. Prej je odločitev o užitnosti živila temeljila na uporabnikovi presoji. Ta je vključevala kanec zdravega razuma, ki še dandanašnji veleva takole: bolj ko je hrana vlažna in mastna, hitreje je pokvarljiva. Zaupati pa je treba tudi svojim očem in nosu: barva, vonj, otip … vse to kaže na kakovost in svežost živila. In ker zdrav razum pravi tudi to, da več glav več ve, poskušajmo skupaj premisliti, kaj bomo vrgli v smeti in kaj je še za uporabo.
Objavljeno v reviji Zarja št. 1, 31. 12. 2018.
