Nam, laikom, se zdi seveda nelogično, da se telo pri prehladu odzove tako, da se nam zamaši nos, naš filter za vse nesnage iz okolja, in tako odpre prosto pot virusom in bakterijam skozi usta v grlo ter pljuča. A naš telesni obrambni mehanizem pač ukrepa tam, kjer se invazija nepovabljenih gostov začne, to je v zgornjih dihalnih poteh. »Najpogosteje gre za okužbe sluznice žrela, nosu in obnosnih votlin. Prav iz tega razloga začetek prehlada navadno občutimo s praskanjem ali bolečinami v žrelu, pojavi se lahko tudi hripavost. Temu sledita kihanje in izcedek iz nosu,« je pojasnila Tanja Brvar Šuštar.
Življenje z zamašenim nosom, iz katerega se venomer cedi, zapora pa nam krajša spanec, ni prijetno. Zato želimo takojšnje olajšanje in tečemo v lekarno. Tam je na voljo mnogo zdravil, ki nam lajšajo težave pri nezmožnosti dihanja skozi nos, a treba je vedeti, katera so za nas primerna. Če ne gre za alergijski odziv (ko si pomagamo z antihistaminiki), nam pri zdravljenju otekle nosne sluznice pomagajo lokalni dekongestivi. Na voljo so v obliki kapljic ali pršil za nos. Dekongestivi učinkujejo tako, da krčijo žilice in s tem zmanjšujejo pretok krvi v nosni sluznici, zmanjšujejo njeno nabreklost in izločanje sluzi. Ne le da nam lajšajo dihanje skozi nos, odpirajo vhode v nosne in obnosne votline, temveč tudi izboljšajo prehodnost med žrelom in ušesom ter blažijo spremljajoče znake nahoda. Učinkovati začnejo že po nekaj minutah, učinek pa traja od 6 so 12 ur.
A kljub temu da nam dekongestivi pomagajo »odpreti« nos, z njihovo uporabo ne smemo pretiravati. »Pri dolgotrajni, prepogosti uporabi teh kapljic in pršil lahko nosna sluznica nabrekne, ker se žilice niso več sposobne skrčiti pod vplivom teh zdravil. Govorimo o t. i. medikamentoznem rinitisu – stanju, ki smo ga povzročili sami s pretirano uporabo zdravil. Edini način, da se ga rešimo, je zmanjšana uporaba teh zdravil. Nadomestimo jih lahko s hipertoničnimi pripravki. Njihov učinek sicer ni tako hiter in močan, so pa vsekakor varnejši in naravnejši,« je še razložila naša sogovornica.
In že smo pri pomembnosti čiščenja nosu s fiziološko raztopino, to je prekuhano slano vodo. Z njo si vlažimo nosno sluznico ter pomagamo dihalom preprečiti vstop virusov in izločiti vsiljivce. »Vlaženje nosne sluznice s fiziološko raztopino je pomemben preventivni ukrep pri preprečevanju prehlada in gripe. Fiziološko raztopino pa je treba uporabiti tudi takrat, ko smo že prehlajeni, pred kapljicami in pršili za nos, ki lahko povzročajo suhost sluznice nosa, ust in žrela.«
Fiziološka raztopina je na voljo v obliki kapljic, pršila ali gela za nos, njena uporaba pa ni časovno omejena. »Potem so na voljo še hipertonične raztopine, v katerih je vsebnost soli večja kot v fiziološki raztopini, nos pa odmašijo naravneje kot prej omenjeni dekongestivi. Ne krčijo namreč žilic v nosni sluznici, temveč nosno sluznico odmašijo na osnovi osmoze – naravno povzročijo izločanje vode iz celice, nakopičeno sluz utekočinijo, razredčijo. Uporabljamo jih lahko 14 dni.«
Pri zamašenem nosu si lahko pomagamo tudi z vdihavanjem eteričnega olja evkaliptusa, ki ga dodamo vodi v razpršilniku, ali si ga razredčenega z baznim oljem namažemo okoli nosu. Evkaliptusovega eteričnega olja pa seveda nikakor ne smemo nanašati neposredno v nos. Za izpiranje nosu je primerna tudi čajna mešanica iz slezovih korenin. In pomoč homeopatije? »Homeopatskih zdravil v obliki pršil za nos v Sloveniji ni na tržišču. So zgolj v obliki kroglic, ki jih je treba zaužiti, o uporabi pa se je treba posvetovati s farmacevtom homeopatom.«
