Mnogi me sprašujejo, kako mi je uspelo kot neporočeni noseči ženski, ki je ravno diplomirala in nima redne službe, pri le dvaindvajsetih letih. Moralo mi je uspeti, jim odgovorim. Nisem imela veliko pomoči, prepričana sem bila, da nikoli ne bom uspešna, nikoli nisem še imela dolgoletnega razmerja s takratnim partnerjem, zdajšnjim možem in skrbelo me je za prihodnost. Vse, kar sem si nekoč predstavljala za svojo prihodnost, je počasi in vztrajno bledelo pred mojimi očmi. Bila sem prestrašena, negotova in popolnoma nepripravljena.
Vedela sem le to, da v mojem trebuhu raste malo dete, ki sem ga imela vsak dan raje. Ko se zdaj ozrem nazaj, vem, da je bil ravno pravi čas. Ogromno sem se naučila o sebi, o življenju, dojela sem tudi vse pozitivne vidike, ki jih prinaša zgodnje materinstvo.
Manj prilagajanja življenjskega sloga
Ni se mi bilo treba odpovedati spontanim izletom, dragim dopustom, ženskim razvajanjem in podobno, ker kot dekle z zelo malo prihodka takega načina življenja niti nisem bila vajena. Iz skromnega študentskega življenja sem prešla na premalo plačano delavko, ki je hkrati tudi mama, zato sem bila vajena z nizkimi prihodki preživeti mesec in imeti še vedno majhno zalogo za hude čase. Postala sem mama, žena in odrasla, vse v enem dihu.
Plodnost
Ženske smo plodne, ko smo mlade, in vsako leto je težje zanositi, sploh v današnjem svetu, ko ima vsaka druga ženska policistične jajčnike in podobne zdravstvene težave, ki jo ovirajo pri zanositvi. Poleg tega si mlado telo hitreje in lažje opomore po zdravi nosečnosti in porodu kot pri poznih štiridesetih. Vedno lahko zaslužimo več denarja, se odločimo za novo kariero, sledimo svojim ciljem, le plodnost mine.
Manj pritiska iz okolice
Pričakovanja ljudi so različna. Mnogi starejši nas dostikrat priganjajo z vprašanji, kdaj boš potovala, kdaj se boš ustalila, kdaj bo poroka, kdaj bo otrok. Moje prijateljice so pri svojih devetindvajsetih letih deležne teh pritiskov iz okolice, meni pa je bilo to prihranjeno.
Zgodnje prazno gnezdo
Štirideset bom stara, ko bo šel sin na fakulteto, kar pomeni, da bom imela na voljo še veliko preležanih sobot, čudovitih izletov in dragih dopustov.
Vnuki in stari starši
Želim spoznati svoje vnuke, želim biti na voljo svojim otrokom, ko me bodo ti potrebovali za varstvo svojih otrok, želim kakovostno preživljati čas z enimi in drugimi. Želim si, da bo moj štiridesetletni otrok še vedno imel zdravo in čilo mamo.
Moje telo
Poleg tega, da nosečnost in porod na meni nista pustili prehudih posledic, sem hvaležna za novo razmerje, ki ga imam s svojim telesom. Prej sem se bojevala z njim, ga mučila z nezdravimi čustvi in nezdravo prehrano. Morala sem zanositi in roditi, da sem ga končno razumela ter ga začela spoštovati in ceniti. Za to izkušnjo sem zelo hvaležna, predvsem da sem jo doživela še razmeroma mlada.
Kariera
Včasih so bili ljudje prepričani, da je najprej treba zgraditi kariero, jaz pa mislim drugače. Najprej si ustvariš družino, pozneje, ko so otroci malce večji, pa si zgradiš kariero, saj jo zdaj lahko postaviš na prvo mesto.
Več energije
Ne želim delati krivice štiridesetletnim mamam, vem pa, da sem trenutno na vrhuncu. Imam ogromno energije, ukvarjam se z otrokom, skupaj prirejava plesne zabave, hodiva na izlete, se zabavava na igrišču, vsak drugi konec tedna sva v živalskem vrtu, vsak petek se sprehajava po središču Ljubljane, vse, kar se spomniva, tudi uresničiva. Počutim se odlično in skoraj nikoli nisem utrujena.
Več časa
Imam več časa za otroka. Ker sem otroka dobila pri dvaindvajsetih letih, namesto pri dvaintridesetih, pomeni, da imam deset let več zanj in deset let več bom mama. Eno desetletje več ljubezni in osebne rasti. In lahko vam povem, da na koncu svojega življenja ne bom žalovala za potovanji, temveč si bom želela le še več časa preživeti z družino, hvaležna pa bom za količino, ki sem je bila deležna.
