Statistike kažejo, da se Slovencem poroka oziroma sklenitev zakonske zveze ne zdi tako pomembna. Vsaka peta dvostarševska družina je namreč zunajzakonska skupnost.
Zunajzakonske skupnosti so najhitreje rastoči tip družine, njihovo število se je v zadnjih treh letih povečalo za 5500. Tako poroča Statistični urad Republike Slovenije (SURS). Družine zakoncev in družine zunajzakonskih partnerjev z otroki, starimi od 0 do 5 let, so tako številčno že skoraj izenačene.
Preberite tudi: Ste pripravljeni na kurilno sezono? Kliknite TUKAJ!
»Čeprav je družin zakoncev z otroki v Sloveniji še vedno največ, in sicer 217.000, pa se njihovo število že od leta 1981, ko jih je bilo 331.000 (dve tretjini vseh družin), stalno zmanjšuje,« je sporočil SURS in pojasnil, da je bilo mladih družin (oba zakonca oziroma partnerja sta stara manj kot 30 let) 9300. »Dve tretjini teh družin že imata vsaj enega otroka (drugače imajo mlade družine povprečno 1,36 otroka). Družin mladih poročenih parov je samo še 200 več kot družin mladih zunajzakonskih partnerjev,« so pojasnili.
Takšen tip je v porastu
Delež otrok, rojenih v zunajzakonskih skupnostih oziroma neporočenim materam, kot pojasnjujejo nadalje, je že od leta 2010 naprej precej stalen (giblje se med 55 in 58 odstotki). »Posledično so zunajzakonske skupnosti najhitreje rastoči tip družine tako v absolutnem kot v relativnem smislu (od 1. januarja 2015 se je njihovo število povečalo za 5500 ali za 7,1 odstotka),« tolmačijo zbrane informacije. Zunajzakonske skupnosti tako predstavljajo že 14,4 odstotka vseh družin v Sloveniji. Ob popisu prebivalstva v letu 1981, ko so se v popisu sploh prvič zbirali podatki o družinah, je bilo takih družin samo dva odstotka, je še povedal SURS.
En starš in otrok
Število enostarševskih družin se v primerjavi s stanjem 1. 1. 2011, ko je Statistični urad podatke o družinah prvič pripravil po novi metodologiji, ni bistveno spremenilo in tako še naprej predstavljajo četrtino vseh družin v Sloveniji. Nekoliko se je spremenilo le številčno razmerje med obema tipoma enostarševske družine.
Število družin očetov z otroki se namreč povečuje in zdaj je družina očeta z otroki že vsaka peta enostarševska družina. V 68 odstotkih družin mater z otroki in 73 odstotki družin očetov z otroki je skupaj s staršem (očetom ali materjo) živel samo po en otrok. Očetje v enostarševskih družinah z enim otrokom so bili stari povprečno 55 let in pol, z njimi živeči otroci pa povprečno 25 let, medtem ko so bile matere v enostarševskih družinah z enim otrokom stare povprečno 56, z njimi živeči otroci pa povprečno 28 let.
V družinah živi 668.000 otrok
Vsak tretji prebivalec Slovenije (ne glede na starost) je po družinskem položaju otrok (živi z obema ali z enim od staršev). Družine v Sloveniji imajo povprečno 1,16 otroka, če pa upoštevamo samo družine z otroki (take so tri od štirih družin), pa 1,56 otroka.
