Pogovarjali smo se z mag. Marjo Černelič, ki patološki narcisizem raziskuje v svoji doktorski disertaciji. Sogovornica opozarja, da je treba razlikovati med »normalnim, sekundarnim« in »patološkim« narcisizmom. »Vsak človek ima obdobja, ko regresira v stanje prvobitnega otroškega narcisizma, ko sebe posebej neguje, ko je 'samemu sebi všeč' – v času bolezni, zaljubljenosti, ko ga doleti kriza … Narcistično zadovoljstvo z lastno osebnostjo še ni patološke narave, to ni 'veliki jaz',« poudarja mag. Černelič in pojasnjuje: »Patološki narcisizem je trajna oblika fiksacije nase, je obramba zoper občutek nemočne odvisnosti v zgodnjem otroštvu. Zato ukvarjanje s seboj še ne pomeni patološke oblike narcisoidnosti.« Torej ukvarjanje s seboj ni nič napačnega, niti zadovoljen pogled v ogledalo in selfi na Facebooku ne. Je pa vsekakor zelo naporno, če se znajdemo v zvezi s človekom, ki je povsem zaverovan vase in nas uporabi le kot orodje. Ali kot nam je razložila mag. Marja Černelič, patološki narcis zlahka očara, a ni zmožen resničnega partnerstva. Ker navzven deluje tako uspešno in ker zna očarati vse okrog sebe, pa je težko prepoznati in potem tudi sprejeti, da takšen partner ni primeren za zdrav odnos.
»Patološki narcis nima vesti, nima morale, fiksacija nase je trajna – nima potrebe po spreminjanju,« opozarja mag. Marja Černelič.
Patološki narcis nas očara
Patološki narcis je okolju prilagojen, uspešno deluje, je dominanten, lahko socialno bleščeč. Njegov realni jaz je stopljen z idealnim. Telesno je odrasel, funkcionalno pa ne. Ljudi prezira, saj mu pomenijo le sredstvo za zadovoljitev potreb. Empatije ni zmožen. Brez ljudi pa vendar ne more, saj nujno potrebuje »socialni aplavz«. Ugled nujno potrebuje, suženjsko je odvisen od njega, spodrsljaji ga vodijo v depresijo. Zanj je najpomembnejši »nastop« pred drugimi. Ljudi okoli sebe razvrsti v tri skupine: tiste, ki jih idealizira, od katerih pričakuje potrditev, sovražnike ter množico preostalih naivnežev, »rajo«, ki je tukaj zato, da jo izkoristi in zavrže. Pa v partnerstvu? Patološki narcis nas očara, nas zapelje. Vendar zanj partner ni subjekt, temveč je objektiviran. Žensko ljubi, ker ima lep obraz, lepe prsi, ker študira na elitni univerzi … Ne zato, ker je nekaj v njej, kar ga privlači. On namreč ni zmožen resnične navezanosti, normalnega objektnega razmerja. Za svojo masko skriva preračunljiv um, ki partnerja, ki zanj ni več zanimiv, ravnodušno zavrže kot papirnati robček.
Preberite tudi: Špela Močnik srečna v objemu novega moškega. Kliknite TUKAJ!
Partner kot papirnati robček
Pred pretesno navezanostjo in odvisnostjo od drugega je patološkega narcisa neizmerno strah. Partnerja (ali drugo pomembno osebo v življenju) vidi kot vsemogočnega, idealiziranega drugega, dokler zagotavlja njegovo narcistično zadovoljitev oziroma narcistični dobiček. Ko »objekt« izgubi svoj status, pa se položaj obrne na glavo in partner postane njegov sovražnik. Za partnerjem, ki ga »odvrže«, ne žaluje, saj tega ni zmožen. Ko izgublja, je napaden njegov narcisizem, kar ga spravi v izbruh besa. Zanj so značilni primitivni obrambni mehanizmi, kot so projekcija, utajitev realnosti, razcep. Zato tudi ni čudno, da menja spolne partnerje, raje ima kratkotrajne, hladne zveze, ki ga čustveno ne obremenijo preveč. Teži k promiskuiteti, preizkuša vedno nove oblike. Je prisilni potrošnik na vseh področjih življenja. Je odvisnik, vprašanje je le, katero odvisnost prakticira. Obenem ga je strah vsakršnega neuspeha. Biti star je zanj neuspeh. Biti osamljen prav tako. Boji se bolezni. On hoče blesteti, hoče zmagati, noče biti zgolj povprečnež. Vsi njegovi podvigi mu v očeh vrstnikov dajejo ugled in tega nujno potrebuje. Kaj pa se dogaja v njem samem? Notranje je prazen, brez prave identitete, ves je »zunaj sebe«. »Veliki jaz« je zgolj maska. Patološkemu narcisu umanjka »zreli jaz«, umanjka mu normalnega smisla za realnost. Uživanja pravzaprav ni zmožen. Ni pomembna vsebina, pomemben je uspeh za vsako ceno, socialni aplavz. V sebi je nemočen. Patološki narcis ne izbere, kar je prav, izbere, kar je dobro, izbere takojšnjo zadostitev nagonom. Manjka mu notranji zakon, morala, glas vesti.
Raj in pekel ob patološkem narcisu
Patološki narcis je očarljivec, ki vas potegne v romantično zvezo. A kaj ko ste le kratek čas z njim v raju! Hitro ste izgnani. In takrat ste glavni igralec, ki se v lastni drami spopada z občutki manjvrednosti, ujetosti, zavrženosti. Čustvene vpletenosti se boji, strah zanjo korenini v otroštvu. Vse, kar je normalno, je zanj dolgočasno. Ker je dominanten in partnerju v vsem nasprotuje, ga doživlja kot nasprotnika. Popravlja njegove besede, mnenje, vmešava se, kadar želi v družbi izraziti svoje mnenje. Postavlja ga v podrejen položaj nevedneža, podcenjuje ga celo takrat, kadar želi povedati svoje mnenje. On ve namesto partnerja, kaj čuti. Z enim samim komentarjem ga ustavi. Partner patološkega narcisa se po navadi poniževanj in verbalnega nasilja sprva niti ne zave, saj je patološki narcis tako dominanten, a prej ali slej partner začne dvomiti o sebi. Še bolj se potrudi v odnosu, kar pa posledično zažene nov cikel moči patološkega narcisa nad njim. Takrat si partner želi narediti vse, da bi ga obdržal, četudi ta vara in laže, obenem pa se začne bati, da bo verbalno nasilje spremenil v telesno, saj patološki narcis začne groziti, v partnerju vzbuja strah in manipulira z njim. Morda grozi, da bo odšel, morda bo partnerja kaznoval finančno … Jezen je, bes bruha iz njega, zmerja, preklinja in vpije – sploh kadar je ogrožen njegov nadzor. Popolnoma nepredvidljiv je, s partnerjem manipulira in prevzame v odnosu ves nadzor – nadzor tujega zaznavanja lastnega lažnega jaza.
Kaj lahko takrat naredimo?
Mag. Marja Černelič opozarja, da je partner patološkega narcisa sprva v šoku. »Kakor koli se poskuša tedaj odzvati, je narobe,« pravi sogovornica ter svetuje, da v samem afektu poskušate ostati mirni, saj tako ne boste dali vedeti, da ima moč, da vpliva na vaša čustva. Mag. Černelič opozarja, da to še zdaleč ni lahko, za nameček pa se vam bo lahko pozneje, ko se boste želeli z njim pogovoriti o stvareh, ki so vas prizadele, posmehoval, menil, da ste preveč občutljivi, da samo negodujete, se cmerite, medtem ko se on trudi. Odgovornost za svoj izbruh bo zanikal, krivdo zanj bo pripisal vam, ki ste ga izzvali. Preusmerjal bo pogovor ali blokiral nekatere teme. Vaše mnenje in občutki ga ne bodo ganili, saj so zanj napačni, nepomembni, vidi namreč zgolj svoje koristi in jim sledi.
Če ga tako ljubite, da želite z njim kljub vsemu ostati
Mag. Marja Černelič pravi, da je prvi korak prepoznanje, da ste tudi vi del te zgodbe, da dva plešeta isti ples, vsak pa ima pri tem svojo vlogo. »Če ste pogosto v odnosu z osebnostmi narcističnih predispozicij, se tudi vi spopadate z motnjami jaza. Pravzaprav imata oba partnerja, tako patološki narcis kot soodvisnik, enako težavo. Oba imata zelo slabo samozavest, največkrat tudi zgodnjo ranjenost, zaradi katere sta razvila nekatere obrambne mehanizme. Svoje vzorce lahko zamenjate, odločitev je vaša. Lahko se pogovorite s strokovnjakom. Že pogovor z domačimi, s prijateljem, s primernim tretjim, bo morda začetna usmeritev. Najslabše je misliti, da ste vi vzrok vseh težav. Nasproti vas ni le samozavest, ni le avtonomnost, ni le moč. To so lažna dejstva. Nasproti vas je patološki narcis, ki se bo težko spremenil, saj on ne vidi težav, njemu predstavlja odnos le orodje za dosego sijaja lastnega lažnega jaza. Terapevtski postopki in motivacija niso uporabni, ker gradijo na glasu vesti – te pa on nima. On ni verbalno ustavljiv, ni odgovoren. To, da druge uničuje, zanj ne predstavlja nobenega problema.«
Sta lahko oba partnerja v zvezi patološka narcisa?
Glede na plesne korake patološkega narcisa to ne bo šlo. Potrebuje popolno nasprotje samemu sebi, popolno protiutež, ki se mu bo natančno prilegala. On je tisti, ki vodi, zato potrebuje nekoga, ki bo soodvisnik in mu bo pasivno, podložno sledil. Četudi narcis tega ne bi nikoli priznal, mu soodvisnik, ki je očaran od njegove drznosti, šarma in samozavesti, veliko daje, medtem ko mu hoče ustreči v njegovih narcističnih izpadih. Očaranost in strah pred spremembo pomagata, da se partner lažje odpove svoji moči, da lažje obtiči, da se žrtvuje, da lahko dolgo sledi tistemu, ki ima vso moč ter nadzor – svojo in njegovo.
Je oče vaših otrok patološki narcis?
Patološki narcis ima, tako kot do drugih ljudi, tudi do svojih otrok specifičen odnos, pravi mag. Černelič in razlaga: »Patološki narcis kot starš ima do otroka odnos v svojem slogu. Vidi ga kot objekt, iz katerega lahko naredi 'model' lastne idealnosti. Dokler otrok uresničuje njegove želje, ga oče občuduje, bolje rečeno idealizira. Ko pa ga otrok razočara, takrat ga zavrže: 'Naš Janez je bil do štirinajstega leta krasen otrok, priden, ubogljiv. Potem pa …' Otrok ni potrdil njegovega pričakovanja, ni potrdil njega kot idealnega očeta in tedaj je konec. Otrok lahko postane sovražnik.«
