Tako bomo dosegli več ciljev: skrajšali bomo čas, ki ga zdaj namenjamo redni košnji trate, ne bomo se več jezili med odstranjevanjem širokolistnih zeli (plevela) iz trate; porabili bomo manj gnojil za trato in sredstev za uničevanje plevela v trati; tudi kakšna ročka goriva za kosilnico bo prihranjena.
Na delu trate, ki je ne bomo več kosili, se bo zlagoma povečala biološka raznovrstnost. Zeli bodo zacvetele, privabile opraševalce in druga majhna živa bitja. Takšni deli trate bodo kot ustvarjeni za dosaditev spomladanskih cvetlic, kot so narcise, žafrani, pa tudi za pozneje cvetoče trajnice.
Preberite tudi: Jesenski trendi: zasvetila se bo zlata barva! Kliknite TUKAJ!
Marsikdo si želi doma vzgojiti cvetoči travnik. To ni preprosta naloga, vsaj ne v kratkem času. Izbor zeli in trav moramo prilagoditi legi, zemljišču, podnebju in še čemu. Namesto da na delu vrta skušamo vzgojiti cvetoči travnik prav od začetka, torej s setvijo ustrezne mešanice zeli in trav, poskusimo doseči podoben učinek z redkejšo košnjo ali s košnjo le na določenih delih trate.
Kot vemo, so cvetoči travniki kombinacija širokolistnih zeli, bodisi trajnih ali enoletnih oz. dvoletnih, in raznih vrst trav. Na teh travnikih se ves čas »bije bitka« med zelmi in travami, katere bodo zasedle več prostora za razvoj. V tem »boju« lahko tisti, ki vzdržuje travnik, vpliva na razvoj s številom košenj in njihovim časovnim razporedom. Bistveno je, ali zeli po cvetenju lahko tvorijo seme ali pa jim to preprečimo s (prezgodnjo) košnjo. Nekatere zeli se na košnjo odzovejo tudi z razraščanjem, prav tako kot trave. Obe skupini rastlin pa seveda stremita po širitvi in množenju s semeni.
Na domači trati načeloma prevladujejo trave. Kdor želi doseči t. i. angleško trato, bo na vse načine skušal preprečiti razrast zeli in celo nekaterih nezaželenih vrst trav. Ob tem pa na številnih okrasnih vrtovih vidimo pestro združbo zeli in trav, ki jih z redno košnjo in nego, predvsem z zagotavljanjem ustrezne vlage, lastniki ohranjajo kot gosto, zeleno trato.
Če bi želeli popestriti videz naše trate in se vsaj do določene mere približati vtisu cvetočega travnika, zadostuje, da izbrane dele trate nehamo kositi oz. izberemo daljše presledke med košnjami. Z leti se bodo v nekošenih oz. redkeje košenih delih pojavile cvetoče zeli, ki jih lahko celo dopolnjujemo s semeni dodatnih, zaželenih travniških cvetlic ali pa spomladanskih čebulnic.
Kako lahko pripomoremo k nastanku travnika na trati?
- Kosimo redkeje, v juniju in juliju pa prenehamo s košnjo, da cvetoče zeli lahko oblikujejo semena in jih odvržejo.
- Spomladi kosimo redkeje, z višje nastavljenim rezom, da lahko nizke zeli (npr. marjetice) cvetijo in s tem privabimo tudi opraševalce.
- Med sprehodi po cvetočih travnikih naberemo seme izbranih zeli in jih posejemo na svojo trato, bodisi na ogolela mesta ali kar med trato. Nekaj semen bo s časom gotovo vzklilo.
Raziskava, ki so jo izvedli v Angliji, je pokazala, da se na tratah, ki jih kosijo le na tri tedne, razvije dvainpolkrat toliko zeli kot na redno košenih tratah.
Matthew Brewer, poklicni vrtnar, ki skrbi za Harlow Carr, enega od najlepših vrtov Kraljevega hortikulturnega združenja (RHS) v Angliji, svetuje takole:
»Če boste oblikovali območje višje, manj pogosto košene trate, morate prek njega vselej pokositi ozke poti in oblikovati njegov rob. Tako boste ustvarili vtis premišljeno oblikovane trate.«
Različni načini nastanka »travnika«
Lahko redno kosimo večino svoje trate in na njej puščamo le manjše dele nepokošene, npr. kroge okoli drevesnih debel. Taki krogi zmanjšajo verjetnost, da bi s kosilnico ranili skorjo drevesa, in onemogočijo hojo pod krošnjo, kar tudi pozitivno vpliva na rast.
Druga možnost je, da prenehamo kositi na večini trate in prek nje »vrežemo« samo nekaj redno košenih poti. Tako bomo oblikovali nekakšne »sobe«, katerih velikost in razporeditev lahko spreminjamo iz leta v leto.
Četudi si ne bomo prizadevali za povečanje raznovrstnosti zeli na našem travniku, bodo prej ali slej na njem zacvetele marjetice, plazeči skrečnik, trobentice, detelje, vijolice, glavinci, plešec, regrat, trpotci, zlatice, srčna moč, jetičniki idr.
Česa ne smemo storiti
Na območjih z visoko travo ne uporabljamo kose z nitko, ker ta rastlinske dele razcefra. Odkos hitro razpade in kot naravno gnojilo spodbuja rast. Travo kosimo s škarjami, koso ali kosilnico, nastavljeno na čim višjo rez.
Ne uporabljamo gnojil, saj spodbujajo rast trav in zavirajo rast zeli.
Prav tako odsvetujemo uporabo različnih sistemskih sredstev proti širokolistnim zelem. Neželene zeli odstranjujemo ročno, s puljenjem oz. izkopavanjem.
Odkos odstranimo s pokošenega območja oz. pri košnji s kosilnico uporabljamo košaro.
