Evropska komisija je le dva tedna po objavi rezultatov spletne ankete, v kateri so se državljani članic Evropske unije opredeljevali do premikanja urnih kazalcev dvakrat letno, oblikovala predlog, po katerem se bo v Evropi prihodnje leto zadnjič premikala ura. Konec premikanja ure je namreč podprlo kar 80 odstotkov sodelujočih v anketi.
Večina za poletni čas
V skladu s predlogom bi se morale članice EU najkasneje do aprila odločiti, ali bo v prihodnje v državi veljal poletni ali jesenski čas. Za večino držav bi bil zadnji premik ure v nedeljo, 31. marca 2019, tiste, ki bi se želele vrniti na »zimski čas«, pa bi to storile 27. oktobra prihodnje leto. Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je sicer prepričan, da se bo večina držav odločila za poletni čas.
Večina držav članic EU ima sicer dolgo tradicijo premikanja ure, ki sega do prve in druge svetovne vojne ali naftne krize v 70. letih prejšnjega stoletja. Za premik na poletni čas so se države takrat odločile predvsem zaradi prihranka energije in drugih razlogov, denimo varnosti v cestnem prometu ali večjih možnosti za prostočasne dejavnosti zaradi daljšega dneva.
36 let že v Sloveniji premikamo uro zadnjo nedeljo v marcu in oktobru.
Dan ob 8.45 ali ob 4.14
V Sloveniji so tako kot drugod v nekdanji Jugoslaviji premik ure uvedli leta 1982. O tem, kakšen čas bo prevzela Slovenija, še ni znano. Če bi obdržali poletni čas, bi to pomenilo, da bi pozimi 21. decembra, ko je dan najkrajši, sonce vzšlo ob 8.45 in zašlo ob 17.14. V primeru zimskega časa bi najdaljši dan trajal od 4.14 do 19.52.
