Estrada

Bezeg - črni dar iz gozda in s travnikov

Renata Ucman, Zarja
13. 8. 2018, 12.01
Deli članek:

Črni bezeg, ki še danes kot grmovnica ali nizko drevo raste ob številnih slovenskih hišah, je že od nekdaj izredno cenjen.

Iztok Dimc
Edita Mlakar s svojo družino vsako leto v septembru nabere zrele jagode črnega bezga.

Edita Mlakar s svojo družino s kmetije Debelak v Topolah pri Rogaški Slatini vsako leto v septembru nabere zrele jagode črnega bezga. Po svojih receptih iz njih skuha domačo bezgovo marmelado, sirup in sok.

Na kmetiji Debelak vse obdelujejo izključno ročno in svoje znanje črpajo iz zakladnice ljudske modrosti in družinske tradicije. Iz sadja, ki ga pridelajo, pripravljajo razne domače vložene dobrote, obenem pa skrbijo za zeliščni vrt, saj se posvečajo tudi zeliščnim izdelkom. Še vedno pa tako kot predniki cenijo črni bezeg in vse, kar nam zdravilnega daje. »Do bezga imamo pri nas zelo spoštljiv odnos, kar kažejo že nekateri stari grmi na kmetiji. V ljudskem izročilu je namreč veljalo, da se je treba pred bezgom odkriti in se mu tako pokloniti zaradi njegove zdravilnosti,« je razložila Edita Mlakar. »Zdravilne učinke ima kar celotna rastlina, od skorje, listov in cveta do plodov. Izdelujemo čaje, sirupe iz cvetov in plodov, žele iz cvetov in marmelado iz plodov. Pri uporabi bezga sledimo ljudski modrosti, ki meni, da aromatičen napitek iz cvetov blagodejno učinkuje na nahod, gripo, kašelj, bronhitis, astmo, revmatična obolenja in spodbuja znojenje. Aromatičen napitek iz bezgovih jagod pa vsebuje vitamine A, B, B1, B2, C, J in blagodejno deluje na čiščenje krvi, preutrujenost, nespečnost, išias, trebušne krče in odvajanje.«

Iztok Dimc
Sirup in sok iz bezgovih jagod sta odlična za napitek. Sirup lahko dodamo tudi kot preliv na sladice.

Nabiranje bezgovih jagod

Jagode črnega bezga nabiramo jeseni, v septembru. »Bezgove jagode naznanjajo, da se poletje končuje, saj so bogata hrana pticam, in kar pohiteti moramo, da smo jih še sami kaj deležni,« je razložila Edita Mlakar in dodala, da jagode nabiramo le z grmov, za katere z gotovostjo vemo, da so bezgovi, in iz takih, ki ne rastejo ob prometnih cestah. Ker niso enako zrele vse jagode na enem kobulu, moramo nabrati le tiste, ki so popolnoma črne: »To je kar zamudno ročno delo, ki ga težko prikrijemo, saj nam roke močno obarva. Za bolj občutljive se priporoča tudi uporaba rokavic, da se barva bezgovih jagod ne prenese na dlani,« je opozorila. Surovih jagod ne uživamo, ker so močno odvajalo in jih moramo nujno pred zaužitjem toplotno obdelati. Pri nabiranju nam bo v pomoč zračna pletena košara ali vsaj širša vreča iz blaga, kamor jih lahko zlagamo. Tudi pri jagodah črnega bezga velja pravilo, da jih naberemo le toliko, kolikor jih zares potrebujemo in jih bomo porabili, nikoli ne več. Doma jih preberemo in se lahko lotimo kuhanja marmelad in sirupov.

Iztok Dimc
Surovih bezgovih jagod nikoli ne uživamo, ker so strupene. Uživamo le toplotno obdelane.

Marmelada iz bezgovih jagod

Marmelada iz bezgovih jagod lepo obogati zajtrk. Zaradi izrazite barve je zelo uporabna v sladicah, spremlja pa lahko tudi hrano iz divjačine.

Preberite tudi: 9 ravni ženskega orgazma. Kliknite TUKAJ!

Sestavine: 1 kg zrelih bezgovih jagod, 200 g sladkorja, 2 žlici limonovega soka, 2 vaniljeva sladkorja.
Bezgove jagode osmukamo, jih operemo z vodo, odcedimo in v posodi zavremo. Ko jagode popokajo, jih prepasiramo, da odstranimo semena. Znova zavremo in kuhamo 10 minut, šele nato dodamo sladkor. Ob mešanju kuhamo 30 minut, in ko se malce ohladi, dodamo limonov sok. Z marmelado napolnimo manjše kozarčke, jih zapremo s pokrovčki in zložimo na pekač v pečici. Na dno pekača nalijemo za dva centimetra vode, da se kozarci v pečici pasterizirajo v vodni kopeli najmanj 30 minut pri 90 stopinjah. Nato pečico izključimo in kozarčke pustimo v pečici, da se čez noč počasi ohladijo. Za mešano marmelado sama dodam še kakšno sadje, ki mi je na voljo, na primer jabolka, maline, ribez, slive in tako dalje.

Iztok Dimc
Po svojih receptih iz jagod črnega bezga skuha bezgovo marmelado, sirup in sok.

Sok iz jagod črnega bezga

Sok iz bezgovih jagod je prijetno osvežujoč napitek.

Sestavine: jagode črnega bezga, enaka količine vode, kot je bezgovih jagod, na 1 liter dobljene tekočine dodamo 100 g sladkorja.

Jagode črnega bezga zmeljemo in jim dodamo enako količino vode. Zmes pustimo namočeno čez noč, nato jo precedimo. Na en liter tako dobljene tekočine dodamo 100 gramov sladkorja. Steklenice nato napolnimo s sokom in jih zapremo s pokrovčki. Sok še pasteriziramo. To naredimo tako, da steklenice postavimo v pekač in dolijemo do dva centimetra vode. Zaprte steklenice v pečici pasteriziramo 30 minut pri temperaturi 100 stopinj. Pečico nato izključimo. Steklenice pustimo čez noč v zaprti pečici, da se počasi ohladijo.

Sirup iz jagod črnega bezga

Sirup iz bezgovih jagod lahko dodamo kot preliv na sladoled ali druge sladice.

Sestavine: bezgove jagode, enaka količina vode, kot je bezgovih jagod, na 1 liter dobljene tekočine dodamo 400 g sladkorja in 100 ml ekološkega limonovega soka.

Jagode črnega bezga zmeljemo in jim dodamo enako količino vode. Zmes pustimo namočeno čez noč, nato jo precedimo. Za sirup na en liter tekočine dodamo 400 gramov sladkorja in 100 ml ekološkega limonovega soka. Sirup pretočimo v steklenice in jih zapremo s pokrovčki. Pasteriziramo ga po istem postopku kot sok iz bezgovih jagod. To pomeni, da v pekač postavimo zaprte steklenice s sirupom in dolijemo do dva centimetra vode, nato v pečici 30 minut pasteriziramo pri temperaturi 100 stopinj. Pečico izključimo, napolnjene steklenice s sirupom pa pustimo v zaprti pečici, da se čez noč počasi ohladijo.

Iztok Dimc
Marmelada iz jagod črnega bezga – prava poslastica na svežem domačem kruhu pa tudi kot dodatek sladicam ali divjačini.

Bezgove jagode so močan antioksidant

Bezgove jagode so izjemno močan antioksidant, ki je vsem nam dostopen. »Zdi se mi povsem zgrešeno, da v ta namen izbiramo kakšno drugo vrsto sadja, ki ni avtohtona. Našemu organizmu najbolj koristi tisto, kar raste v naši bližini, k temu je naravnana tudi naša presnova. Prav bi bilo, da bi bolj cenili, kar nam ponuja narava pred našim pragom in kar so uporabljali tudi naši predniki. Tako bi s ponosom ugotovili, da imamo vse, kar potrebujemo,« je poudarila Edita Mlakar.

Pazljivo, da črnega bezga ne zamenjamo s strupenim smrdljivim bezgom!

Pazimo, da črnega bezga, ki ima viseča socvetja in soplodja črnih plodov, ne zamenjamo s strupenim smrdljivim bezgom – ta ima pokončna socvetja in plodove. Pazimo, da namesto črnih plodov črnega bezga ne naberemo kakšnih drugih, neužitnih ali strupenih jagod na grmu druge vrste.