Tekoča gnojila dodajamo rastlinam na vrtu ali v koritih ob oblačnem vremenu ali pozno popoldne oziroma zvečer, ko sončna svetloba ni več močna. Nikakor ne zalivamo po rastlinah, temveč le po tleh. Po možnosti prst okoli rastlin pred tem zalijemo, da bodo korenine lažje sprejele odmerek gnojila.
Raztopljen živalski gnoj
Sveži živalski gnoj lahko namakamo v vodi od dva do štiri tedne. Potrebujemo večjo posodo s pokrovom, s katerim preprečimo, da bi v posodo vdirala deževnica ali bi vanjo padle nezaželene žuželke. Velikost posode je odvisna od količine tekočega gnojila, ki ga želimo pripraviti.
Preberite tudi: Znamo vrtnariti brez plastike? Kliknite TUKAJ!
Gnoj lahko kar vsujemo v posodo in nanj nalijemo vodo, lahko pa gnoj prej naložimo v vrečo iz jute ali pa v gosto vrečo iz plastike, v kakršni kupimo čebulo ipd. Seveda je najbolje posodo z gnojilom postaviti kar se da vstran od hiše, da nas ne bo motil razvijajoči se smrad.
Ko se po preteku nekaj tednov hranljive snovi iz gnoja raztopijo v vodi, vsebino posode precedimo in ostanek gnoja odložimo na kompostni kup. Iz manjše posode lahko tekoče gnojilo zajemamo z zajemalko ali manjšim vrčem; večjo količino tekočega gnojila pa lahko prelijemo v posodo, opremljeno s pipico pri dnu, in iz nje natakamo za sprotno rabo.
Največkrat bo tekoče gnojilo treba ponovno precediti, da odstranimo še drobne trdne delce. To lahko storimo tako, da tekočino prelijemo prek kuhinjske krpe ali pa jo vlijemo v lijak, zvit iz kovinske mreže za kokošnjake.
Odvisno od tega, kako močna je raztopina tekočega gnojila, se odločimo, ali jo bomo pred zalivanjem rastlin še dodatno razredčili z dodatkom vode. Priporočljivo je, da za zalivanje s tekočim gnojilom uporabljamo drugo zalivalko in ne tiste, s katero sicer zalivamo rastline s čisto vodo. Morebitni ostanek tekočega gnojila bo seveda najbolj koristil našemu kompostnemu kupu.
Recept
Potrebujemo:
5 litrov živalskega gnoja, s čim manj slame, listja ali žaganja
55 litrov vode
Količino gnoja (5 l) odmerimo tako, da ga vsujemo v že uporabljeno plastično vedrce, v kakršnih prodajajo različne razsute snovi. Razmerje 5 : 55 je primerno za pripravo tekočega gnojila, ki ga ni treba pred uporabo še dodatno redčiti z vodo. Seveda pa lahko pripravimo gostejše, z manjšim deležem vode.
Mešanico gnoja in vode pustimo stati dva tedna, odcedimo in takoj uporabimo. Primeren je gnoj katerekoli domače živali. Ovčji gnoj je eden bolj hranljivih, saj vsebuje 0,8 % dušika, 0,5 % fosforja in 0,4 % kalija, poleg številnih mikroelementov. Tako gnojilo je primerno za večino kulturnih rastlin, posebno v fazi razvoja listov.
Kompostna brozga
Ker pač nima vsak možnosti dobiti živalskega gnoja, lahko tekoče gnojilo pripravimo tudi iz domačega komposta.
Ravnamo podobno kot pri prej opisani pripravi gnojila iz živalskega gnoja; obe sestavini uporabimo v enakem razmerju in tudi počakamo dva tedna, da se hranilne snovi iz komposta izločijo v vodo.
Vsebnost osnovnih elementov bo v tem gnojilu drugačna kot v gnojilu iz živalskega gnoja; predvsem bo manjši delež dušika, drugi elementi pa bodo prisotni v različnem razmerju, odvisno od tega, kaj vse smo odložili na kompost. Prednost kompostne brozge pa je v tem, da vsebuje številne mikroorganizme iz komposta, ki jih v tekočem gnojilu iz gnoja pač ni.
Tudi tekočina, ki se izceja iz posode, v kateri morda pripravljamo kompost, je primerna za pripravo kompostne brozge, le da je precej bolj zgoščena, zato jo moramo pred uporabo na vrtu obvezno razredčiti.
