Včasih se zgodi, da nekdo, ki je alergičen na neko snov, doživi enak odziv tudi ob stiku s kakšno drugo, sorodno snovjo. O navzkrižnih alergijah nas je poučila Zvezdana Vražič, specialistka klinične dietetike in vaditeljica športne rekreacije odraslih.
Najpogosteje se navzkrižna alergija pojavlja pri bolnikih s senenim nahodom, ki so alergični na pelod breze. Pri pelodno-prehranski navzkrižni alergiji pride po zaužitju hrane do srbenja, oteklih ustnic, jezika in žrela, hripavosti. Temu pojavu pravimo sindrom alergije v ustih (oralni alergijski sindrom) in je pri odraslih osebah najpogostejša oblika alergije na hrano. Lahko pride tudi do krčev v trebuhu, bruhanja, koprivnice, splošne slabosti, driske, nahoda, solzenja. Še hujši splošni znaki so lahko dušenje, težave pri požiranju, tudi znižanje krvnega tlaka in nezavest. Na nekatere alergene, ki so med seboj sorodni, se telo odzove podobno. A žal ni vedno tako, simptomi so lahko tudi popolnoma drugačni od simptomov osnovne alergije.
Botanično sorodstvo
Zanimivo je, da so alergeni breze, jelše, leske, bukve in hrasta skoraj enaki in povzročajo navzkrižni odziv. Vzrok je v dejstvu, da obstaja med pelodi breze in jelše ter koščičastim sadjem, češnjami, marelicami, breskvami in jabolki ter lešniki tako imenovano botanično sorodstvo (vsebujejo podobne beljakovine), zato povzročajo navzkrižne alergije.
Navzkrižni alergen pa ni vedno podobnega izvora kakor osnovni. Pri alergiji na cvetni prah ene vrste trav je res mogoče pričakovati, da se bo pojavila alergija na cvetni prah vseh vrst trav in mogoče tudi žit. A kdo bi si mislil, da se lahko ob njej pojavi tudi alergija na krompir ali paradižnik? Zato je najbolje, da si pogledate spodnjo razpredelnico možnih navzkrižnih alergij.
Alergija na cvetni prah in navzkrižne oziroma možne navzkrižne reakcije
Alergija na cvetni prah breze prizadene 20–30 odstotkov ljudi. Toplo pomladansko vreme in razmeroma malo padavin povzročajo bujno cvetenje breze in nemoteno širjenje pelodov. Za brezo je značilno, da ima največjo izdatnost prašenja, hkrati pa spada njen cvetni prah med bolj alergene pelode.
Navzkrižni odziv na alergene
Kot je bilo že omenjeno, so alergeni breze, jelše, leske, bukve in hrasta skoraj enaki in povzročajo navzkrižni odziv. Med pelodi breze in jelše ter koščičastim sadjem, češnjami, marelicami, breskvami, jabolki in lešniki obstaja tako imenovano botanično sorodstvo (vsebujejo podobne beljakovine), zato povzročajo navzkrižne alergije.
Nekaj najpogostejših navzkrižnih alergij:
- breza: jabolka, koščičasto sadje, kivi, lešniki, arašidi, zeli in začimbe (janež, kari, paprika, poper),
- pršica: morski sadeži,
- trave: žita, paradižnik, soja, grah,
- lateks (v izdelkih iz prave gume): banana, avokado.
Možne navzkrižnosti breze (jelše, leske, topola) z živili:
- krompir,
- korenje, kumare, buče, jajčevci, paradižnik, paprika, čili,
- kivi, jabolka, hruške, banane, jagode, marelice, breskve, češnje, slive, črni ribez, melone, lubenice,
- peteršilj, luštrek, janež, koper, kumina, kari, poper,
- arašidi, mandlji, lešniki, rožiči.
Znaki alergije na pelode breze in preostalih alergenov so rdeče oči, ščemenje v očeh, smrkanje, kihanje, lahko pa se pojavita tudi kašelj in dušenje.
Med cvetenjem se ne zadržujmo na prostem, po vsaki hoji na prostem si umijmo obraz, priporočljivo pa si je tudi pred spanjem umiti lase, da se pelodi iz las ne prenesejo na blazino in nato na obraz in v oči. Zračenje prostorov omejimo na minimum.
Poleg naštetih težav lahko alergija povzroči tudi vnetje sinusov, zamašen nos, izgubo okusa in vonja, bronhitis, pogosto se pojavi tudi astma.
Žal pa alergija na cvetni prah ni omejena samo na mesec, ko cveti breza ali kateri od preostalih alergenov, na primer trave. Pogosto se zaradi alergije na pelode pojavijo še križni alergeni, kar pomeni, da se telo še dodatno aktivira na prehranske alergene (glejte razpredelnico). In prehranski alergeni so prisotni vse leto. Če torej vemo, na kaj smo alergični, se izogibajmo alergenom in njihovim navzkrižnim kombinacijam.
