To leto so namreč posvetili imunskemu sistemu in v povezavi z njim avtoimunim boleznim. To je skupina bolezni, pri katerih (večinoma iz neznanega vzroka) imunski sistem napade lastni organizem. Med te bolezni spadajo revmatoidni artritis (kronično vnetje sklepov), ankilozirajoči spondilitis (vnetje mehkih tkiv ob sklepih), Crohnova bolezen, vnetna črevesna bolezen, lupus, vse pogosteje pa mednje uvrščajo tudi multiplo sklerozo, če jih naštejemo le nekaj. Po besedah strokovnjakov (Lekarniška zbornica Slovenije, Slovensko farmacevtsko društvo) bolniki s temi boleznimi ne bi smeli jemati prehranskih dodatkov in registriranih rastlinskih zdravil, ki spodbujajo delovanje imunskega sistema, ker s tem domnevno vplivajo na morebitno poslabšanje bolezni.
Posvetujte se z zdravnikom ali farmacevtom
Farmacevti so povedali, da so prav oni v lekarnah ljudem na voljo, da jim svetujejo, kaj je priporočljivo in kaj ni. To delajo, kot pravijo, poznavajoč svojo stroko in v najboljši skrbi za bolnike. Sicer pa vsi poznamo tisto besedilo, ki ga slišimo in vidimo ob oglaševanju prehranskih dopolnil in nekaterih zdravil: da se je treba posvetovati z zdravnikom ali farmacevtom. Zdravniki so ali pa tudi niso (glede na čas, ki ga imajo na voljo za posameznega zdravnika) pripravljeni svetovati, farmacevti pa bolniku neposredno izdajajo zdravila in druge izdelke za izboljšanje zdravja in naj bi mu bili tudi na voljo za nasvete.
Ob dnevu slovenskih lekarn so pripravili knjižico o imunskem sistemu. Farmacevti so poudarili, da naj bi ljudje prehranske dodatke kupovali izključno v lekarnah, kjer jim lahko svetujejo za to dobro izobraženi farmacevti. V specializiranih in običajnih trgovinah (kjer tudi najdemo prehranske dodatke) pa nimajo ustrezno izurjenega kadra. Bolniki (in zdravi ljudje) tako kupujejo vsevprek, ne da bi se zavedali, da je morda kateri od teh izdelkov zanje neprimeren. Kot je povedal prof. Borut Štrukelj s fakultete za farmacijo, je del teh prehranskih dodatkov in registriranih rastlinskih zdravil zelo kakovosten in za ljudi priporočljiv. Težava pa je, ker je ob množici izdelkov, ki so na voljo, težko ločiti zrnje od plev. Drugače povedano: ljudje ne vedo, kateri izdelek je kakovosten in kateri ni.
Dejstvo, da je rastlinski pripravek registriran kot zdravilo, že samo s tem jamči, da je učinkovit, varen in kakovosten. To so namreč tri temeljne zahteve za vsako registrirano zdravilo. Pripravke iz rastlin je zelo težko registrirati. Najprej zato, ker so koristni učinki vsesplošno znani in podatki (raziskave) o njihovem učinkovanju na voljo vsem. Ni jih mogoče patentirati, kar pomeni, da ob velikem vlaganju ni temu sorazmernega zaslužka. Zato se proizvajalci izdelkov iz rastlin za registracijo svojega izdelka kot zdravila ne odločajo. Poleg tega je veliko vprašanje, ali ne bi izpadli iz postopka že kar na začetku, ko gre za preverjanje varnosti, na primer.
Na rastlinska zdravila se lahko zanesemo
Zdravila iz rastlin morajo torej skozi vse faze preverjanja natanko tako kot vsa druga, sintezno izdelana zdravila. Registracijski postopek je zapleten in drag. A ko je opravljen, je bolnik oziroma tisti, ki ga kupuje, lahko prepričan, da je kakovosten. To velja za vsa zdravila iz rastlin, torej tudi za tista iz ameriškega slamnika, ki ga pri nas zdaj že dobro poznamo in tudi uporabljamo. Farmacevti pa so opozorili, da jih ne bi smeli uporabljati bolniki z avtoimunimi boleznimi; poleg navedenega opozorila, ki velja za nosečnice, doječe matere in majhne otroke (do dveh let starosti). Vendar za slednje velja opozoriti, da ne gre za to, da bi jim zdravila iz ameriškega slamnika škodila, temveč za to, da iz etičnih razlogov z nosečnicami, doječimi materami in majhnimi otroki ne delajo raziskav. To pomeni, da pri njih učinkovanje ni dokazano, prav tako pa ni ugotovljeno, da bi jim škodila.
Ker so farmacevti v skrbi za naše prebivalstvo posebej poudarili učinkovanje ameriškega slamnika, smo ga pod drobnogled vzeli tudi mi. Informacije v zvezi s to rastlino in izdelki iz nje so namreč že nekaj časa nasprotujoče si. Prof. Štrukelj je dejal, da so navedbe, ki jih najdemo na spletnih straneh PubMed, najbolj zanesljive. To je nekakšna strokovna spletna knjižnica, kjer lahko najdemo izvlečke na tisoče različnih znanstvenih raziskav glede vsakega zdravila posebej. Na teh straneh je moč najti precej raziskav v zvezi z izdelki iz ameriškega slamnika. Med njimi je tudi raziskava Effects of Echinaforce treatment on ex vivo-stimulated blood cells, ki so jo naredili britanski strokovnjaki (navedeni so avtorji Ritchi MR, Gertsch J., Klein P. in Schoop R. s School of Life Sciences, Merchinston Campus, Napier University v Edinburgu leta 2011), in si jo lahko vsakdo prebere na spletu. Poenostavljeno povedano –mehanizmi delovanja ameriškega slamnika na človekov imunski sistem so izredno zapleteni, kar navajajo tudi slovenski farmacevti. Do pred nekaj leti so tudi znanstveniki menili, da gre zgolj za spodbujanje delovanja obrambnega sistema, pozneje so ugotovili, da deluje proti virusom in bakterijam, da jih uničuje (ne da bi pri tem prizadel občutljivo črevesno floro). V novejših raziskavah pa je bilo dokazano, da zdravila iz ameriškega slamnika (ta so namreč uporabili v raziskavi) delujejo tudi imuno modulatorno. To pomeni, da imunski sistem spodbujajo k delovanju, kadar deluje preslabo, in tudi, da ga zaustavljajo, kadar je preveč aktiven. Da bi torej spodbujal delovanje že tako preveč aktivnega imunskega sistema pri bolnikih z avtoimunimi boleznimi, znanstveniki niso zasledili, ni bilo dokazano.
Lahko neka roža zares zdravi?
Raziskava je bila predstavljena pred dvema letoma na Royal College of Medicine v Londonu. Sodelovali so najbolj znani strokovnjaki s področja proučevanja virusnih in bakterijskih bolezni. Prof. Ronald Eccles, ki vodi svetovno znani center za raziskovanje gripe in prehlada, nam je takrat povedal, da so kot znanstveniki zelo dvomili, da bi lahko izdelek iz neke rože deloval na tak način. Vendar pa jim je raziskava to nedvoumno dokazala.
V Sloveniji, kot je povedal prof. Štrukelj, imamo na voljo kar nekaj rastlinskih pripravkov, ki so registrirani kot zdravila. Zanje velja, da so torej učinkoviti, varni in kakovostni, kot mora to veljati za vsa zdravila. V lekarni se je torej treba dobro pozanimati, kaj kupiti. Opozoriti velja še na nekaj: na predstavitvi, ki so jo za javnost pripravili farmacevti, ni bilo predstavnikov Lekarn Ljubljana. Izkušnje številnih ljudi, ki obiskujejo te lekarne, pa se ne ujemajo povsem s tistim, kar so povedali farmacevti na novinarski konferenci (to sta bili predstavnici regijskih lekarn z Goriškega in Dolenjskega), namreč, da naj bi ljudje v lekarnah dobili strokovna priporočila in nasvete, kaj naj bi bilo zanje najbolje. Farmacevti iz ljubljanskih lekarn ljudem dostikrat (nekritično?) ponujajo izdelke Lekarn Ljubljana, kar je bilo slišati že leta nazaj. Regijski farmacevtki sta se od tega ogradili, komentirali pa nista. Problem je le, da Lekarne Ljubljana pomenijo okrog polovico slovenskega lekarniškega trga.
Znak kakovostnega izdelka?
Na policah naših specializiranih in običajnih trgovin ter lekarn najdemo torej vse mogoče izdelke za podporo zdravju. To so vitamini vseh vrst, minerali, čaji, izvlečki iz rastlin, skratka izbira je čedalje večja. Za prehranska dopolnila pa ne veljajo taka pravila kot za zdravila. Določeno je le, katere trditve lahko na pakiranjih napišejo. Pri tem so proizvajalci zelo spretni. Na primer, če je rečeno, da neka snov pomeni izjemno korist, bodo zapisali prav to, pa čeprav gre le za manjši del te snovi v izdelku. Prof. Štrukelj pravi, da si farmacevti zato v tujini in pri nas prizadevajo, da bi imeli komisijo, ki bi izdelke preverjala in kakovostnim dodelila znak, ki bi potrošniku povedal, da je izdelek dober. Vendar pa je veliko vprašanje, kdo bi to financiral.
Glede na našo zakonodajo bi lahko pričakovali, da se bo za to zavzelo ministrsvo za zdravje.
