Včasih mora preteči veliko vode, da jo za svojo vzame nekaj prepričanih, drugič pa se zgodi skoraj čez noč. Velja, da je v povprečju petih let stvar na splošno osvojena in sprejeta tudi med največjimi dvomljivci. Nič drugače ni z vrtnarskimi novostmi, čeprav moram priznati, da je poplava kuharskih oddaj zelo hitro ponovno oživila zanimanje za skoraj zamrlo gojenje zelenjave na domačem vrtu. Tudi marsikateri pogled skozi okno mestnega stanovanja se več ne ustavi na poplavi balkonskih cvetlic, temveč na sadikah zelenjadnic, ki poganjajo iz mešanice različno visokih in širokih cvetličnih posod, razpostavljenih po balkonu ali celo okenski polici.
Zamisel o gojenju zelenjave v cvetličnih posodah je na plodna tla padla tudi pri nas in se prijela, toda še vedno se krešejo mnenja, ali se takšno gojenje sploh splača, in če ne, kakšen smisel ima.
Kdor je imel možnost užiti nekaj doma pridelane zelenjave, ve, da so takšna vprašanja popolnoma neumestna. Okus domače zelenjave je nekaj svetlobnih let daleč od okusa preležane, v rastlinjakih in v poplavi umetnih gnojil ter zaščitnih sredstev vzgojenih rastlin, s katerimi so natrpane police trgovin. Tudi občutek uživanja zelenjave, pridelane z lastnimi rokami, je nekaj posebnega in nima cene. Žal pa zaradi majhnosti balkona, oziroma razpoložljivega prostora nasploh, doma ne moremo pridelati vsega, kar bi si želeli.
Kaj torej gojiti v loncih in koritih, da se bo splačalo?
Ker je prostora na balkonih malo, moramo dobro razmisliti, s čim bomo zasadili razpoložljive cvetlične posode, da bo pridelek velik in bomo imeli kaj od njega. Zagotovo se nam ne splača gojiti čebule, razen stoletne stebelne čebule, ki je trajnica in ji liste lahko režemo praktično vse leto, razen v globoki zimi. Tudi česnu in jajčevcem se odpovejmo. Raje kakor jajčevce posadimo dve ali tri sadike cepljene paprike, ki ob rednem zalivanju odlično uspeva v večjih posodah in bogato rodi. Namesto pravega paradižnika posadimo sadiko ali dve češnjevca, lahko tudi kakšne druge drobnoplodne sorte. Takšni paradižniki so odpornejši proti boleznim, neprestano rodijo in prenehajo šele pozno jeseni. Ker so glede rastnih razmer skromnejši od svojih velikih sorodnikov, dobro uspevajo kot lončne rastline, le ustrezno, dovolj visoko oporo jim moramo zagotoviti, jih zalivati in redno skrbeti zanje.
Če bomo v večji lonec ali posodo posadili sadiko bučk in ji na balkonu zagotovili sončno zavetrno mesto, smo lahko prepričani, da bomo vzgojili dovolj slastnih plodov za sprotno rabo. Večji problem za pridelavo v loncih so kumare, saj jih rada napade plesen, potrebujejo veliko zalivanja in dovolj prostorno korito. Zato namesto kumar v večje korito posadimo stročji fižol preklar, katerega sveži plodovi bodo odlična sestavina raznih minešter in zelenjavnih juh.
Korenje odlično uspeva v kosih glinenih dimniških tuljav, ki so dovolj visoke, da se korenje v njih lahko lepo razraste do želene globine. Uporabimo lahko tudi visoke in ozke cvetlične lonce ali plastično vedro. Pri sajenju upoštevajmo, da korenasti peteršilj okoli korenin potrebuje več prostora kakor korenje. Navadni, listni peteršilj lahko posadimo kar med cvetoče balkonsko cvetje ali v poseben zabojček, v katerem bo tudi prezimil, tako da bomo lističe peteršilja lahko uporabljali tudi pozimi.
Gojenje drugih vrst korenovk v posodah odsvetujem, razen zgodnje setve rdečih redkvic, ki so odlična spomladanska osvežitev. Ker hitro rastejo in se debelijo, jih je pametno sejati v nekajtedenskih presledkih do vročega poletja. Rdeča pesa se odlično obnese kot listnata solata, zato jo posejemo zelo na gosto in jo, ko lisiči dosežejo od štiri do šest centimetrov dolžine, preprosto porežemo in uporabimo v pomladanskih solatnih mešanicah skupaj s solato berivko, regratom in mladim radičem rezivcem. Solatni mešanici lahko dodamo še mlade poganjke graha, ki v tujini že dolgo velja za pravi kuharski hit, drugače pa gojenja graha v loncih ne priporočam, saj je pridelek običajno premajhen.
Seveda ne bomo spregledali sort solate in radiča, ki jih sejemo in režemo, večje sorte glavnate solate pa vzamejo preveč prostora in tudi njihovo število je premajhno za redno uživanje. Posejemo tudi rukvico in si tako zagotovimo osvežujoče dopolnilo solatam skozi večino letnih časov.
Sadika ali dve blitve bosta poskrbeli, da bo njunih listov v kuhinji vedno dovolj.
Če je naš balkon dovolj velik, lahko nanj postavimo dve večji posodi oziroma soda, v katerih bomo gojili krompir. Izberimo zgodnje sorte, na primer kifeljčar, za sprotno uporabo.
Gojenje kapusnic, predvsem kodrolistnega in brstičnega ohrovta, prestavimo v drugo polovico poletja, saj z njimi zapolnimo praznino v koritih in posodah, ki nastane, ko prenehajo rasti pomladanske vrste zelenjave. Do zime se bodo sadike lepo razrastle, liste ohrovta in glavice brstičnega ohrovta pa bomo lahko uživali tudi v zimskih mesecih. Ker so prezimno trdne rastline, zaradi njih balkon pozimi ne bo popolnoma prazen, še posebej če bomo med kapusnice jeseni posadili še nekaj sadik pora.
Ob vsej sadilni vnemi pa ne pozabimo na zelišča, katerih sadike lahko posadimo kar med zelenjadnice v loncih in koritih. Ali pa iz več različnih zelišč in začimbnic ustvarimo samostojne mešane zasaditve, ki jim dodamo užitne cvetlice, na primer drobnocvetne mačehe, vijolice, ognjič, kapucinke in druge.
Preberite tudi: Prava svetila za dom. Kliknite TUKAJ!
