Vsi zgornji opisi karmičnih zvez pogosto držijo, saj od nas vedno zahtevajo transformacijo.
Karmične povezave pa se ne pojavijo samo med intimnimi partnerji, temveč v vseh vrstah odnosov – v družinskih, na primer med starši in otroki, sorojenci, starimi starši, med prijatelji, sodelavci, poslovnimi partnerji, pa tudi pri kakšnem človeku, ki nam samo začasno prekriža pot.
Razrešitev
Skupni imenovalec karmičnih odnosov je, da dva povezuje neka močna energija, ki je pogosto ne moreta »razumeti«. »Ta energija je tisto, kar sta dva, ki se v takšnem odnosu nikoli ne znajdeta po naključju, prišla razrešit. Običajno preobražata boleče ali nedokončane situacije iz preteklih življenj, ki pa so vedno nekako povezane s tem, kar sta kot duši prišla spoznat in preseč v tem življenju. Osebe, s katero imamo močno karmično povezavo, nikoli ne srečamo samo zato, da bi si 'iz firbca' ogledali preteklo skupno dramo, romantično komedijo ali grozljivko, šli še na pijačo in živeli naprej tako, kot smo živeli prej. Karmični odnosi imajo v ozadju drug namen. Z njimi dobimo priložnost, da popravimo energijo določenih dejanj, za katera največkrat sploh ne vemo, da smo jih storili ali so se nam zgodila, ter da z njihovo pomočjo duhovno rastemo,« nam pojasni Urška Henigman, izvajalka energijskih transmisij.
Takšni odnosi so po navadi naporni prav zato, ker se vpletena na nekih nivojih med seboj poznata, tudi če se tega ne zavedata, zato drug drugemu (nenamerno) pritiskata na točno tiste boleče točke, ki jih morata razrešiti. Urška pravi, da tega ni mogoče narediti samo z razumom, razrešitev se mora zgoditi tudi na čustveni in predvsem duhovni ravni. Zato je te odnose tako težko prekiniti, četudi si razum tega želi. In tudi če jih prekinemo na silo, ne da bi jih ustrezno razrešili, energijsko ostanemo povezani oziroma ujeti. »Šele ko nam uspe razplesti karmično zanko, ko dojamemo, kaj je ta od obeh strani zahtevala, se karmične povezave lahko razrešijo. Kar pomeni, da gre odnos na nov nivo. Včasih tako, da se prekine, včasih pa se takrat pravzaprav šele lahko začne,« še pojasni.
Spremembe
Iz nekaterih odnosov niti ne moremo zlahka izstopiti. Odnos mama – otrok na primer traja vse življenje, tudi če je karmičen. V takšnih primerih je še toliko pomembnejše, da povezavo ozavestimo, jo »razumemo«. Za lažjo predstavo, kaj vse se lahko na nezavedni ravni odvije pri takšnih odnosih, nam Henigmanova opiše primer iz svoje prakse.
»Na terapijo je prišla mama, ki se je nerazumljivo bala svojega osemletnega sina. Za to ni imela nobenega razloga, vendar je ob njem čutila nerazložljivo agresijo in posledično strah, še posebno če je bila sama z njim. Ko sva pogledali v njeno biopolje, se je izkazalo, da je bil njen sin v enem od preteklih življenj njen rabelj, v tem življenju pa se ji je prišel odkupit in jo osrečit z izjemno čisto ljubeznijo. Te ona zaradi svojega nezavednega spomina ni zmogla sprejeti z odprtim srcem in je bila do njega zadržana, zato se med njima ni mogel razviti pravi ljubeči odnos. Med seanso je na neki ravni tudi sama podoživela njuno preteklo izkušnjo, po njej pa je prišlo olajšanje. Razumela je, da ni bila slaba mama, če je do njega čutila, kar je čutila, hkrati pa je po terapiji na sina začela gledati drugače, kar je spremenilo tudi njun odnos. Od takrat v njem ni več nezavedno videla svojega potencialnega morilca, ampak nedolžnega otroka, ki jo ima neizmerno rad. Če tega ne bi ozavestila in bi v njej ostala vibracija strahu, kdo ve, kako bi ta vplivala na sina in kako bi se razvil njun odnos.«
