Odrasli, zdravi psi lahko živijo v primerno izolirani pasji uti tudi, ko stopinje sežejo pod ničlo. Primerna pasja uta dobro ščiti pred vetrom in vlago, hkrati pa ne sme biti prevelika, da jo pes lahko s svojim telesom ogreje in toploto tudi ohranja. Zavedati se moramo, da moker kožuh ne daje zaščite pred mrazom, zato psu po sprehodu v mokrem vremenu ali celo plavanju omogočimo, da se dobro posuši. Pri psih z volnasto dlako predstavlja posebno težavo sneg, ki se šap oprime kot oklep in tako onemogoča normalno gibanje.
Poskrbimo za ustrezno temperaturo prostora
Mladiči, ostareli in bolni psi potrebujejo v hladnejših dneh ogrevan prostor. Enako velja za odrasle pse pritlikavih pasem, hrte in vse pse, ki jim kvaliteta kožuha ne zagotavlja zadostne zaščite pred mrazom. Če je pes prestal poseg v anesteziji ali je dobil pomirjevalo, njegovo telo ni zmožno ustrezno uravnavati telesne temperature. Da bi preprečili podhladitev, naj bo žival dovolj časa po posegu v ogrevanem prostoru. Slednje velja tudi za uporabo pomirjeval v prazničnih dneh, ko želimo ublažiti strah pred pokanjem. Ob različnih diagnostičnih posegih in operacijah je treba ne glede na zunanje temperature psu dlako obriti. Še posebej če so ta mesta na okončinah, jih moramo ob dolgotrajni izpostavljenosti nizkim temperaturam zaščititi, da preprečimo ozebline.
Kvaliteta kožuha se spreminja z letnimi časi in je prilagojena vremenskim razmeram. Težava nastane, če pes preživlja zunaj le del dneva. Pri takih psih daje kožuh slabšo zaščito pred mrazom, hkrati pa so izpostavljeni tudi nenadnim velikim temperaturnim spremembam.
Preprečimo stik z ostrimi predmeti in nevarnimi tekočinami
Pogosto lastniki psov kot zasilna zimska bivališča uporabljajo garaže, kleti in kurilnice. Čeprav se zdijo ti prostori temperaturno primerni, jih moramo ustrezno zavarovati. Odstraniti moramo nevarne ostre in padajoče predmete ter nevarne snovi, kot sta na primer polžji strup in strup za podgane. Predvsem v zimskem času je pogosta zastrupitev z etilenglikolom (antifrizom), ki ob zaužitju že v manjših količinah povzroči ledvično odpoved in v večini primerov kljub hitri veterinarski pomoči smrt.
V mrzlih dneh imajo psi večje potrebe po energiji. Obroki naj bodo temu primerno večji in hrana bolj kalorična, z večjo vsebnostjo maščob. Zelo pomembno je, da imajo ves čas na razpolago tudi svežo vodo. Poskrbeti moramo, da voda v skledi ne zmrzne. Nekateri psi pozimi tudi radi jedo sneg, kar pa v mnogih primerih privede do vnetja prebavil. Igra s snežnimi kepami in kosi ledu lahko povzroči tudi poškodbe zobovja.
Ogibajmo se soljenih poti ali zaščitimo blazinice na šapah
Soljene poti, ki po eni strani omogočajo varen korak, so ob stiku s pasjimi šapami pogost vzrok za vnetje kože in bolečine. Če se takim potem ne moremo izogniti, lahko uporabimo posebno zaščitno mazilo ali obutev, če jo pes prenaša. Po sprehodu je priporočljivo psu tace umiti in jih dobro osušiti. Poledica in nekontrolirani gibi ob pogrezanju v snežno odejo pogosto botrujejo poškodbam in poslabšanju kroničnih težav z gibali.
Zajedavci tudi pozimi ne mirujejo
S padajočimi temperaturami se običajno veselimo konca sezone zunanjih zajedavcev, kar je do določene mere upravičeno. Medtem ko klopi ob primerno nizkih temperaturah mirujejo, ostanejo odrasle bolhe na svojih gostiteljih aktivne. Čeprav je razvojni krog bolh ob nizkih temperaturah v okolju prekinjen, se na mestih, kjer se pes pozimi rad pogreje, bolhe razmnožujejo naprej. Zaščita proti bolham je torej potrebna tudi v hladnih mesecih. Na voljo so različni učinkoviti preparati v obliki ovratnic, kožnih nanosov in tablet; izberemo tistega, ki ga naš pes najbolje prenaša.
Kot pri ljudeh je tudi pri psih zima čas obolenj; najpogostejše so okužbe dihal in sečil. Izjemno pomembno je, da svojega psa dobro opazujemo in ne spregledamo zgodnjih znakov bolezni, kot so na primer brezvoljnost, neješčnost, oteženo dihanje, kašelj in oteženo uriniranje. Znake bolezni lahko opazimo le, če s svojim psom preživljamo dovolj časa, se z njim gibamo in ukvarjamo.
