Vsakodnevno ličenje naj bo komaj opazno, zato se poslovite od močnih barv ličil in težkih pudrov. Biti mora nežno, nevsiljivo in nevpadljivo, svežina obraza je cilj, ki ga želimo doseči.
Ličila lahko obraz precej postarajo, zato moramo biti pri izbiri in nanosu še posebej previdni. Vse, kar potrebujemo za dobro ličenje, je korektor, podlaga za mejkap, senčilo za veke v svetlih odtenkih (smetanovih, peščenih), maskaro, barvico za obrobo ustnic v naravnem odtenku in lip glos.
Podlaga za ličenje
Izbiro podlage je potrebno prilagoditi tipu kože: za suho kožo je primerna kremna podlaga, ki vsebuje več maščob in vlažilnih sestavin ter omogoča dobro prekrivnost, za mastno kožo pa izberite tekočo podlago, ki vsebuje malo maščob in pudra. Tudi barva podlage je pomembna, saj se mora ujemati z barvo polti. Pri nakupu jo testirajte na obrazu ali na vratu in ne na zapestju. Če ustvarimo dobro podlago, je to osnova za lepo ličenje, saj prekrije kožne nepravilnosti in polt enakomerno obarva.
Prvi korak pri ličenju je nanos vlažilne kreme – namažemo jo na obraz vrat in dekolte ter počakamo, da se vpije. Nato sledi nanašanje korektorja v svetlem odtenku na začrtane linije podočnjakov, za popokane žilice pa uporabimo zelen korektor. Nanesen korektor z blazinicami prstov dobro vtremo v kožo in zabrišemo prehode.
Podlago za mejkap (tekoči puder) nanesemo v zelo tanki plasti, in sicer s prsti od sredine obraza navzven proti vrhu čela, ušesom in vratu, nikar ne pozabimo tudi na dekolte. Nanesemo jo lahko tudi z navlaženo gobico iz lateksa tako, da z gobico tapkamo po koži. Pazimo na prehode pri lasišču, ušesih, na vratu in dekolteju, ki jih je treba na koncu zabrisati s čisto gobico. Počakamo minuto ali dve, nato pa lahko nanesemo z velikim mehkim čopičem na lica in čelo še puder v prahu v tankem in komaj vidnem sloju. Z njim namreč utrdimo in matiramo podlago.
Po želji lahko na lica nanesemo še rdečilo. Rožnati odtenki so primerni za svetlopolte, bronasta barva pa za rumenkasto polt ali zagorelo kožo. Nanaša se z velikim košatim čopičem od vrha lične kosti diagonalno proti notranjosti obraza. Še posebej pri nanašanju rdečila za lica je pomembno, da ga nanesemo malo in da prehode neopazno zabrišemo. Lahko pa rdečilo nanesemo tudi, preden nanesemo podlago, saj je tako videti, kot da sijaj prihaja izpod kože. Svetel in topel rožnat odtenek je primeren za vsako polt.
Uredite obrvi
Urejene obrvi, ki v lepem loku zaokrožijo oči, jih »odprejo«. Oblikovanje obrvi je bolje opraviti zvečer pred spanjem in ne tik pred ličenjem, saj lahko koža zaradi puljenja pordeči. Obrvi počešemo gor in s pinceto populimo dlačice v smeri rasti izven loka na spodnji strani, nato jih počešemo še dol in enako storimo z dlačicami na zgornji strani obrvi ter nato še nad nosnim korenom. Za določanje prave dolžine obrvi si lahko pomagamo tako, da prislonimo svinčnik ob nosnico in notranji kot očesa. Tam, kjer svinčnik preseka linijo oziroma obrv, naj bi se obrv začela. Kje pa naj bi se obrv končala, ugotovimo tako, da prislonimo svinčnik ob nosnico in ob zunanji kot očesa in tam, kjer čopič preseka linijo, populimo odvečne dlake. Če je svinčnik dlje od dlak, moramo dlačice dorisati. Vsekakor pa je treba paziti, da obrvi ne populimo preveč – tanke obrvi niso več v modi, prav tako tudi ne narisane. Seveda pa jih je potrebno poudariti, če jih nimamo, vendar tako, da bo videti čim bolj naravno.
Obrvi popravimo oziroma poudarimo s svinčnikom za obrvi, pri čemer vedno sledimo naravni liniji svojih obrvi. Odtenek naj bo popolnoma enak barvi dlak obrvi. Nikoli ne narišemo obrvi z enim samim potegom v črto, temveč delamo drobne črtice v smeri rasti dlačic obrvi. Nanašamo na rahlo, da ni vidnih linij, če pa kljub vsemu ostanejo, jih zabrišemo s krtačko, ki je na drugi strani svinčnika.
Oči ali ustnice
Načeloma velja, da prenese obraz le en poudarek – ali poudarimo oči ali pa ustnice. Če bi poudarili oboje, bi ustvarili vsega preveč oziroma videz klovna.
Pri senčenju vek za naravno ličenje uporabimo nevtralne svetle barve. Senčilo nanašamo na napudrane veke tako, da s paličico za nanašanje senčila začnemo na sredini, nato senčilo razmažemo proti zunanjemu očesnemu kotu, s preostankom pa obarvamo še notranji del veke. Intenzivnost barve mora naraščati proti zunanjemu očesnemu kotu, kjer lahko uporabimo tudi temnejši odtenek. Prav tako mora biti senčenje spodaj temnejše, proti obrvem pa svetlejše, vse prehode pa moramo zabrisati.
Maskaro lahko nanašamo na več načinov. Eden od njih je, da si postavimo ogledalce pod brado, nato pa gledamo dol v ogledalo in nanašamo maskaro od korena proti vrhu trepalnic, iz notranjega kota očesa proti zunanjemu. Da se trepalnice ne sprijemajo med seboj, ob vlečenju krtačke od korenin proti konicam trepalnic malce pozibavamo levo in desno, lahko pa takoj po nanosu maskare uporabimo tudi glavniček, s katerim razčešemo trepalnice in tako »razporedimo« maskaro od korena pa vse do konic. Nanesemo lahko več slojev, pogled pa bo še posebej zapeljiv, če bolj poudarimo trepalnice ob zunanjem kotičku očesa.
Preden pogledamo gor, počakamo, da se nanos posuši, za spodnje trepalnice pa lahko uporabimo jedilno žlico ali staro plačilno kartico, ki jo prislonimo na spodnjo veko pod trepalnice, in jih tako z lahkoto namažemo. Umetniki ličenja svetujejo tudi, da močno poudarimo samo zgornje trepalnice, kar res odpre pogled, spodnje trepalnice pa obarvamo le malo, z enim potegom maskare.
Ustnice najprej začrtamo s svinčnikom v enaki ali nekoliko temnejši barvi, kot je rdečilo, le-to pa naj bo za naravno ličenje čim bolj nežne barve. Začnemo na sredini zgornje ustnice in začrtamo v obe smeri, na spodnji ustnici pa začrtamo od leve proti desni. Za lep nanos rdečila lahko uporabimo čopič za nanašanje šminke, lahko pa uporabimo tudi (brezbarven) lip glos.
