Prvi znaki pljučnice so visoka telesna temperatura, mrzlica, dražeč kašelj in bolečina v prsih. Dihanje in srčni utrip sta pospešena. Pri bakterijskih vnetjih se po drugem tednu pojavi zapečeno rjav izpljunek, ki mu je primešana kri. Pri infekcijah, ki jih povzročajo virusi, pa lahko pride tudi do zastoja dihanja. Pozneje se zaradi pomanjkanja kisika ustnice in nohti obarvajo modro. Hudi bolezni se lahko izognemo s krepitvijo imunskega sistema in z odpovedjo kajenju.
Infekcijska pljučnica
Povzročijo jo bakterije, v večini primerov pnevmokoki, možni povzročitelji pa so tudi paraziti, virusi in glive. Najmanjši dražilci pljuč se prenašajo s kihanjem in smrkanjem, in sicer v obliki drobnih kapljic, mikrobi pa lahko pridejo tudi iz nosu oziroma žrela. Za infekcijsko pljučnico najpogosteje zbolijo starejši od 60 let, dojenčki, alkoholiki, HIV pozitivni, sladkorni bolniki in vsi, ki so pred kratkim že preboleli kakšno infekcijo.
Neinfekcijska pljučnica
Nekatere pljučnice pač vzniknejo zaradi alergije, vdihanih dražečih hlapov prahu, plinov, tujih teles in izpostavljenosti sevanju. Pravimo jim tudi aspiracijske pljučnice. Tudi vdih želodčne kisline lahko povzroči vnetje, saj močno napade in poškoduje pljučno tkivo.
Kronična pljučnica
Pljučnice lahko v zelo redkih primerih postanejo tudi kronične; predvsem takrat, ko se tekočina, ki se nabere v pljučih, ne more izločiti oziroma je ni mogoče izkašljati. Pljučnica je kronična takrat, ko se na rentgenski sliki od šest do osem tednov po začetku še vedno kažejo znaki vnetja. Hitro zbolijo predvsem alkoholiki, diabetiki in vsi z oslabljenim imunskim sistemom.
Dobro je vedeti
Pljučnica je lahko pri starejših ljudeh usodna že v 24 urah, saj zelo hitro povzroča številne zaplete. Bakteriemija se pojavi, kadar se okužba razširi iz pljuč v krvni obtok in nato v druge organe v telesu. Zaradi draženja in okužbe plevre, senzorne mrene, ki obdaja pljuča in notranjo stran prsne votline, se lahko pljučna votlina napolni s tekočino in nastane pljučni izliv. V delu prizadetih pljuč lahko nastane tudi absces oziroma zelo nevarno gnojno vnetje. Zato nikar ne oklevajte, če ste v dvomih glede pljučnice, ampak pojdite k zdravniku!
Se pljučnici lahko izognemo?
Zdravniki priporočajo:
Izogibajte se kajenju in kadilcem. Vsak dan pojdite na sprehod po svežem zraku. Pogosto umivanje rok prav tako zmanjša izpostavljenost mikrobom, ki lahko povzročijo bolezen. Tudi zdrava prehrana in zadosten počitek pomagata imunskemu sistemu, da nas ubrani pred okužbami. Obrazna maska med čiščenjem prašnih ali plesnivih površin pa lahko prepreči pljučnico, ki je posledica vdihavanja teh snovi.
Pri bolnikih, ki so bili operirani, zlasti po operacijah trebuha ali po poškodbah, je tveganje za nastanek pljučnice večje, ker sta kašljanje in globoko dihanje boleča. Dihalna fizioterapija jim pomaga očistiti dihala izločkov. Kdor je dalj časa v postelji, je nagnjen k temu, da zelo plitko diha, s čimer lažje pride do infekcije. V teh primerih se lahko z usmerjenimi dihalnimi vajami, kakor tudi s pogostim izmenjavanjem položaja v postelji, ter s preprečevanjem znojenja in prepiha prepreči nastanek pljučnice.
Večino pljučnic, ki jih povzročijo bakterije, prepreči pnevmokokno cepivo. Vsakoletno cepljenje proti gripi pa pomaga preprečiti gripo, ki ji lahko sledi pljučnica. Otroke prav tako lahko zaščitimo pred nekaterimi vrstami pljučnice s cepljenjem.
Antibiotik - da ali ne?
Antibiotiki, večinoma učinkoviti le pri bakterijskem vnetju, zelo hitro znižajo temperaturo, zato se kmalu počutimo bolje. To pa ne pomeni, da lahko že vstanemo iz postelje. Hujše oblike virusne pljučnice zdravijo protivirusna zdravila, a lahko okrevamo tudi brez njih. Zelo nevarno je, če se prekmalu začnemo obremenjevati, saj s tem tvegamo ponovni izbruh bolezni in resne zaplete. Piti je treba veliko vode in čaja, da lažje izkašljamo vnete izločke v pljučih in nadomestimo pomanjkanje tekočine zaradi vročine in znojenja. Tudi vlaženje prostora z inhalatorji ali zgolj z mokrim perilom na radiatorju prinese olajšanje.
Zapleti zaradi pljučnice
Zapleti se pojavijo takrat, ko se bakterije razširijo v druge telesne regije. Lahko pride do pljučnega abscesa in pljučne fibroze. Po dveh do treh tednih naj bi pljučnico preboleli brez posledic.
