Krepi možgane
To, da hoja pomaga pri razmišljanju, so vedeli že filozofi stare Grčije. Med hojo se hitreje tvorijo nevroni, poleg tega upočasni izgubljanje spomina, kar se pogosto dogaja ljudem po 50. letu starosti. Po petih letih redne hoje se za polovico zmanjša nevarnost za Alzheimerjevo bolezen.
Dviguje raven endorfinov
Višja raven endorfinov izboljšuje razpoloženje, zmanjša stres, tesnobo in lahko pomaga pri odpravi depresije. Ker ima telo več energije, se izboljša tudi spanje.
Zmanjšuje tveganje za nastanek glavkoma
Hoja pomaga vzdrževati očesni tlak. Povišan očesni tlak je vzrok za nastanek glavkoma. Zmanjšuje tudi nevarnost za s starostjo pogojeno degeneracijo rumene pege.
Krepi imunost
Redna hoja krepi imunski sistem in s tem manjša nevarnost, da staknemo prehlad in gripo. Za 50 odstotkov zmanjša tudi nevarnost za artritis.
Utrjuje kosti
Ob redni hoji kosti in mišice postajajo čedalje močnejše, kar preprečuje osteoporozo, izboljšuje kondicijo in ravnotežje, s tem pa je manj padcev in poškodb kosti.
Pomaga pri hujšanju
S hojo porabite več kalorij, kot jih pojeste, in uspeh pri hujšanju je zagotovljen. Poleg tega zmanjša stres in s tem željo po sladkih živilih.
Pomaga pri odvajanju od kajenja
Pol ure hoje na dan v možganih aktivira hormone dobre volje, ki zmanjšajo željo po kajenju. Navada vsakdanje hoje pri kadilcih tudi kaže, da imajo dovolj discipline, da bi lahko opustili cigarete.
Krepi srce
Redni sprehajalci imajo boljši krvni obtok, manj srčnih bolezni, nižji tlak, več zdravega holesterola. Redna hoja vpliva na srce podobno kot naporna kardiovaskularna vadba.
