Svetovalka za zdrav življenjski slog Minka Gantar pravi, da je ena od poti do zdrave ščitnice, da postavimo sebe in svojo srečo na prvo mesto.
Ščitnica je izjemno pomembna žleza v našem telesu. Izloča ščitnična hormona T4 (tiroksin) in T3 (trijodtironin). Ta hormona imata pomembno nalogo, saj uravnavata telesno presnovo, vplivata na telesno težo in stopnjo porabe energije.
Hiperaktivna ščitnica lahko vpliva na alergije, lahko se pojavijo težave s kožo, suhi lasje, utrujenost, razdražljivost, prebavne težave, težave s spanjem ali slabo prenašanje mraza. Če bolezni ščitnice ne zdravite, lahko tvegate sladkorno bolezen, visok krvni tlak, težave z dihanjem, depresijo in migreno. Ščitnični hormon je glavni regulator presnove. Ima močan vpliv na nadziranje apetita, na presnovo ogljikovih hidratov in raven energije. Ni presenetljivo, da imajo ljudje z motenim delovanjem ščitnice velike težave s počutjem.
Za dobro delovanje ščitnice je treba skrbeti in uživati uravnoteženo prehrano.
Da ščitnični hormon dobro deluje, potrebujete naslednje vitamine in minerale: jod, maščobne kisline omega-3, B-vitamine B2, B3, B6, B8 in B12, ki jih najdemo v jajcih, mleku, ribah, gobah, zelju, orehih, arašidih, mandljih, avokadu. Da ščitnica dobro deluje, potrebujemo tudi selen, ki ga najdemo v brazilskih oreščkih, orehih, čebuli, česnu, paradižniku, brokoliju in morski hrani. Nepogrešljivi so tudi baker, mangan, cink, vitamin C in aminokislina tirozin. Uživanje raznovrstne in zdrave hrane je ključ do dobrega delovanja ščitnice.
Katere vrste hrane ni primerno uživati, ko nam ščitnica deluje preveč oziroma premalo?
Čeprav lahko o ščitničnem hormonu najdete veliko napisanega, vam svetujem, da se čim bolj zdravo prehranjujete in da se veliko smejete. Če se ne morete smejati, uporabljajte vsaj zdravilne tehnike zvoka in glasbe. Motnje v delovanju ščitnice izvirajo iz čustvenega stanja, zdrava hrana pa vam bo pri ravnovesju ščitnice samo še pomagala. Nasvet: če imate težave s ščitnico, pri prehrani poslušajte svoje telo. Ko imate željo po brokoliju, si ga privoščite v okviru uravnoteženega kosila. Brokoli, kot tudi vse druge križnice (zelje, cvetača, ohrovt, repa, koleraba), vedno skuhajte. Odsvetujem pa vam uživanje svežih križnic v obliki smutijev, ker tako naenkrat v telo vnesete preveč žveplovih glikozidov, ki zmanjšujejo vsrkavanje joda. Jod se slabše absorbira tudi ob pomanjkanju vitamina A ter mineralov bakra, cinka, selena in železa.
Ščitnica ne more pravilno delovati brez joda. Če ga je v telesu premalo, se lahko pojavi hipotiroidizem (vnetje ščitnice), kar povzroča upočasnjeno presnovo.
Ščitnica je izjemno pomemben člen v presnovnem sistemu človeškega organizma. Ko dobro deluje, preprečuje nabiranje maščob v telesu. Ljudje, ki jim ščitnica deluje prepočasi, se lahko nenadoma zredijo za pet kilogramov ali več ob nespremenjeni prehrani. Poleg tega so kronično utrujeni, ob vsaki malenkosti jim gre na jok in imajo vse znake psihičnih težav. Premalo aktivna ščitnica upočasni presnovo, zaradi česar se porabi premalo kalorij. Ščitnica ne more pravilno delovati brez joda, zato se, če ga je v telesu premalo, pojavi hipotiroidizem. Jod lahko dobite v morski hrani ali zelenjavi, ki raste v zemlji. Uživanje joda v sklopu naravnega in celovitega prehranskega dopolnila je izjemno priporočljivo, saj tako ne zaužijemo preveč joda, kar bi ščitnico preveč prebudilo. Zaužiti ga moramo v manjših količinah, ki zadostujejo zgolj za normaliziranje delovanja ščitnice. Najboljša vezava joda je, če ga uživamo skupaj z vitamini B in minerali, kot so kalcij, kalij, cink in krom.
Joda bomo imeli dovolj, če bomo uživali zdravo in polnovredno prehrano. S katero vrsto hrane dobimo jod?
Največ joda v telo vnesemo z morsko hrano, kot so školjke, alge in ribe. Odličen vir joda so gobe, ki vsebujejo tudi vse druge hranilne snovi, ki jih potrebuje naša ščitnica. Nekaj joda pridobimo tudi z uživanjem mlečnih izdelkov, kot so jogurti in skuta, odličen vir joda pa je tudi zelenjava, kot sta špinača in ohrovt. Naj še enkrat omenim, da naj bi se ta zelenjava uživala kuhana, da se izloči žveplo, ki preprečuje vezavo joda.
Ali zeliščni čaji lahko pripomorejo k boljšemu delovanju ščitničnega hormona?
Vsekakor! Pri zmanjšanem delovanju ščitnice je primeren čaj iz ognjiča, omele, pelina, rmana, tavžentrože, trpotca ali iz zlate rozge, rmana, regrata, poprove in črne mete, brinovih jagod, angelike in ajbiša. Čaj pripravimo tako, da šest žlic mešanice zelišč poparimo z litrom vrele vode in pustimo stati deset minut. Čaj precedimo in pijemo trikrat na dan po tri decilitre. Pri povečanem delovanju ščitničnega hormona pa je primerna mešanica gloga, lapuha, melise, robidovih listov, koprive, peteršiljevih listov, trpotca in žajblja. Mešanico čaja poparimo z vrelo vodo. Stoji naj deset minut, nato ga precedimo. Čaj lahko pijemo pred obroki po dve skodelici, lahko pa se ga popije še skodelico po obroku.
Stresni hormon kortizol lahko prizadene žlezo ščitnico.
Ko je človeško telo v stresu, prednostno porablja naslednje vitamine, minerale, aminokisline in maščobe za izgradnjo stresnega hormona: v maščobi topna vitamina A in E, vitamin C, flavonoide iz barvastega sadja in B-kompleks – zlasti vitamini B1, B2, B5, B6 in B12, minerale magnezij, kalcij, cink, mangan, selen, aminokislino triptofan in maščobne kisline omega-3. Vsa ta hranila pa potrebuje tudi naša ščitnica. Če hranil ni, bo ščitnica začela delovati nepravilno. Poleg tega pa stresni hormon lahko preprečuje spreminjanje ščitničnega hormona T4 v T3, kar povzroči zmanjšano delovanje žleze ščitnice.
Kakšno vloga ima uravnoteženo izražanje čustev v povezavi s ščitnico in njenim delovanjem?
Dejstvo je, da je ščitnica povezana z izražanjem čustev. Ne moremo govoriti o uravnoteženem izražanju čustev, pač pa o tem, da so naša čustva naš kažipot. Ko nas besede ranijo, ko nas odnosi šolajo, je zelo pomembno, da jasno povemo, kaj čutimo. Jeza, ki vre v nas, je strup za našo ščitnico. Prav tako žalost, ki ji ne dovolimo, da bi jo izjokali, vpliva na zmanjšano delovanje ščitnice. Strah pred izgubo nas duši in prav tako pripelje do nepravilnega delovanja ščitnice. Zamera, ki je povezana z globokim razočaranjem, ravno tako vpliva na nepravilno delovanje ščitnice. Zavedati se moramo, da je žleza ščitnica v predelu našega grla, ki je organ našega izražanja. Vedno, ko se ne moremo izraziti, vedno, ko si ne upamo izraziti čustev, škodujemo sebi.
Čustva je treba izraziti, ne potlačiti.
Ko potlačimo svoja čustva, se vse ustavi. Najprej prebava, ker smo zaradi potlačenih čustev v stresu. Pojavi se zakisanost telesa. Zakisanost telesa pa kaže na to, da imamo kisle misli, da ne izražamo čustev, kaže na to, da pijemo strup iz lastne čaše. Pomislimo, kako se počutimo, ko nosimo solze v grlu, ko si ne dovolimo jokati, da ne bi okolica videla, da nam je hudo. Danes je vse več psihičnih pritiskov tako v službi kot doma. Ljudje smo odtujeni, bojimo se zase in za svoje preživetje. Naučili smo se požirati čustva, da kažemo na zunaj lep obraz, v nas pa vse kipi, in ko ne moremo več, čustva izbruhnejo. Tak način vedno pripelje do napetosti. Pravilno izražanje čustev je, da rečemo: »V tem položaju občutim žalost, jezo …« Vprašajmo se: »Kaj čutim?« Kako izražati svoja čustva? Če ne gre prek izrečenih besed, potem napišimo pismo. Vse to, kar nam pade na pamet, samo napišimo. Napišimo, kako se počutimo, kaj občutimo, kaj nas je ranilo, kaj nas je prizadelo. Naj nasprotna stran ve, kako se počutimo v svoji koži. Videli boste, da se marsikateri odnos da izboljšati s komunikacijo.
Vaš nasvet za ščitnico in njeno uravnoteženo delovanje?
Pred leti sem bila v vrtincu negativnih odnosov. Kot da bi se svet okoli mene rušil. Težavam kar ni bilo konca. Na zunaj sem kazala lep obraz, smejala sem se, v očeh pa ni bilo žara in v življenju ni bilo nobene strasti. Okužena sem bila s strahom, da če bom povedala, kaj čutim, se bo še to, kar je ostalo na majavih nogah, zrušilo. Ko sem prišla do ugotovitve, da me zdravje opozarja na to, da je čas za spremembe, in da bom na dolgi rok izgubila sebe in svoje zdravje, sem začela ukrepati. Eden od opozorilnih znakov je bil konstanten cmok v grlu, pa tudi hripav glas in občasna izguba glasu. Ko sem želela peti, preprosto nisem mogla, ker me je sililo na kašelj. Začela sem delati stvari, ki so me veselile, vse bolj sem se zavedala sebe in svojih občutij. Začela sem zbirati moč za spremembe, ki jih je bilo treba narediti, in naredila sem nekaj premikov v življenju. Vsakdo od nas pride kdaj v življenju do točke, ko mora narediti bilanco in se odločiti zase ter prenehati zadovoljevati potrebe drugih. Največ lahko naredimo za svet okoli sebe takrat, ko smo zdravi in polni poleta. Postavite sebe in svojo srečo na prvo mesto!
