Lani so njeno delo opazili tudi v tujini. Pri European Film Promotion so jo namreč uvrstili v deseterico izjemnih evropskih mladih igralcev, izbranih za projekt Vzhajajoče zvezde.
Letos pa je priznanja žela doma. Na Borštnikovem srečanju je skupaj z Gregorjem Zorcem dobila nagrado za izvrstno igro v koprodukcijski predstavi Stenica, na Festivalu slovenskega filma pa vesno za najboljšo igralko v celovečercu Ivan.
Na vlogo Mare, mladega dekleta, ujetega v nasilno korupcijsko afero, ki je prisiljeno v nemogočo odločitev med moškim, ki ga obsesivno ljubi, in svojim novorojenčkom, ki jo upodablja v s kar šestimi vesnami nagrajenem filmu, se je igralka pripravljala, vse odkar je prvič v roke dobila scenarij, kar je bilo kakšno leto pred začetkom snemanja. »O mnogih stvareh sem se morala pozanimati čisto v tehničnem smislu – ker se film dogaja v tednu po tem, ko Mara rodi Ivana, sem se recimo z ogromno ženskami pogovarjala o izkušnji poroda, nosečnosti, zgodnjem materinstvu, predvsem zato, ker sama še nisem mati. Največji zalogaj pa je bil seveda proces transformacije v Maro. Vedela sem, da moram tako kompleksno vlogo v celoti zajeti pred snemanjem, da jo bom lahko nato izpeljala. Tudi tega smo se lotili na mnogo načinov: prek ustvarjanja njene celotne življenjske zgodbe, njene vizualne podobe z Alenko Nahtigal in Ano Savić Gecan, ki je naredila kostumografijo (brez zelene usnjene jakne si jo zdaj težko predstavljam!), in tudi z veliko pomočjo scenografije Vasje Kokalja, improvizacij z Matjažem Tribušonom in vsemi ostalimi igralci. Veliko mi je pomagalo tudi to, da sem si celoten scenarij prepisala v Marin notranji monolog in sem tako lahko za vsak trenutek natančno vedela, kaj razmišlja in v kakšnem stanju je. Seveda pa je vse skupaj držal režiser in koscenarsit Janez Burger, ki je ves ta čas bdel nad mano in me potrpežljivo in pozorno vodil do točke, kjer sem lahko brez zadržkov rekla, da Maro imam. In potem na snemanju poskrbel, da sem jo lahko do konca izpeljala,« nam je razkrila Maruša Majer. Svojo nalogo je, sodeč po pripetljaju z možmi v modrem, opravila več kot odlično. »Še pred snemanjem smo enkrat vadili en prizor z Janezom in Matjažem Tribušonom na dejanski lokaciji, na bencinski črpalki. V tem prizoru je Matjaž precej intenziven in mi hoče nekaj dopovedati. In kar naenkrat sta se za njim pojavila dva policista, ga prijela za ramena in vprašala, ali imamo slučajno kak problem. Jaz sem se začela takoj smejati in kar nekaj časa je trajalo, preden sta se pustila prepričati, da res vadimo za film, pa še to bolj zato, ker sta Matjaža prepoznala kot igralca. To je bil dober dokaz, da je prizor dovolj prepričljiv in da smo pripravljeni na snemanje,« nam je zaupala igralka, ki si zelo želi, da bi film videlo čim več ljudi in da bi se jih ta dotaknil na kakršenkoli način.