Šla je na potovanje po Islandiji, bila je tudi v Londonu in na morju.
Zdaj pa se je že vrnila k svoji največji ljubezni – igri, za njo je že tudi prva gledališka premiera v sezoni. V Linhartovi Županovi Micki je upodobila mlado bogato vdovo, grofico Šternfeldovko. Čeprav jo je odigrala izvrstno, se ob tem ni počutila prav nič kraljevsko. »Je bilo kar zahtevno. V tej ogromni lasulji sem imela občutek, kot da bi imela dvojno glavo,« je po premieri dejala Saša. Velik zalogaj ji je bil tudi jezik, saj je morala govoriti v arhaični slovenščini, ki pa ji jo je uspelo izpiliti do potankosti. »Hvala bogu sem res imela zelo dobro ekipo, s katero sem se neizmerno zabavala. Ves čas smo se smejali. Upam, da bo ta predstava zdaj začela s polno paro prodirati po Sloveniji,« je igralka razkrila svoja pričakovanja.
Na malih ekranih pa je, vsaj v kratkem, ne bomo videli. »Dobila sem neke ponudbe, da bi snemala, a sem se odločila, da potrebujem premor, zdi se mi, da tudi občinstvo na televiziji potrebuje premor od mene, ker je bila Karin vseeno precej markantna vloga. Upam pa, da se bom kmalu vrnila, tako da režiserji, vi kar pokličite,« jih je pozvala Saša. Drugače je z velikimi platni. Igralka je namreč pred kratkim posnela dva filma – celovečernega Prebujanje s Petrom Bratušo in kratkega s Slobodanom Maksimovićem Nevidna roka Adama Smitha.
GLEDALIŠČE JE NJENO ŽIVLJENJE, FILM PA NEIZMERNI UŽITEK
Obožuje glasbo
To je tudi najbolj pogrešala, ko ni imela časa zase. Rada ima vse glasbene zvrsti, kaj se sliši iz zvočnikov, pa je odvisno od njenega trenutnega počutja. »Zvočnike odprem do konca. Naj tudi sosedi slišijo, da se imam dobro,« je igralka tudi razkrila, da glasbo posluša na ves glas.
»Vesolju se zahvaljujem za to, da mi je dalo film in da lahko veliko delam. Res imam rada kamero. Blazno uživam pred kamero, tako da upam, da se mi bo tu odprla lepa pot. Obožujem seveda tudi gledališče. A 'teater' je življenje, naš vsakdan, film pa je tista češnjica na vrhu smetane, ki mi zraven daje še neizmerni užitek,« je pojasnila Saša Pavlin Stošić.
Preden jo je povsem prevzela igra, se je ukvarjala s plesom. Plesala je različne zvrsti plesa, v njih je tudi tekmovala. »V veliko stvareh sem se preizkusila, zdaj pa sta mi misli popolnoma prevzela gledališče in film. Igra je res moja pot. To si želim početi v življenju in vso energijo vlagam v to,« je dejala Saša. Zato ji niti najmanj ne bo težko stati na odru niti danes, na svoj osebni praznik.
RADA ODRAŠČA
Čeprav bo dopolnila 29 let, je skorajšnji vstop v četrto desetletje čisto nič ne straši, nasprotno. »Zdaj se mi šele zdi, da se mi življenje dejansko zares začenja, da se mi odpira vse več stvari. 'Tridesetke' sploh nimam kot mejnik za neko starostno mejo, sploh se ne počutim, da bi me to kakorkoli obremenjevalo, ravno obratno, daje mi ogromno zagona za naprej. Poleg tega se počutim dosti bolj ženstveno kot prej in to je super. Rada odraščam, rada živim v sedanjosti. Vsak dan, ki pride, mi je večji izziv in je boljši, saj z vsakim dnem rastem kot oseba. Z vsakim letom, ki ga imam za sabo, si rečem samo: 'Okej, prišla sem do sem. Gremo s polno paro naprej,'« je povedala igralka.
