Uspeh serije Ena žlahtna štorija je presegel pričakovanja vseh ustvarjalcev.
Potovanja z muzejskim vlakom, ogleda snemalnih lokacij ter druženja z igralci v osrčju lepe briške pokrajine, ki jih je gostila dve leti in pol, kolikor je trajalo snemanje ene najbolj priljubljenih slovenskih serij, se je udeležilo 300 ljudi, med katerimi je bilo tudi zelo veliko otrok. Obiskovalce je z Jesenic proti Goriškim brdom po prelepi bohinjski progi popeljal muzejski vlak, v Kanalu pa so se presedli v avtobuse, v katerih so jih čakali posebni vodiči – igralci in ustvarjalci Ene žlahtne štorije. Ti so jim po poti po snemalnih lokacijah skozi Gredič in Biljano razkrili marsikatero skrivnost in anekdoto, ki se jim je pripetila na snemanju, v Dobrovi pa so zanje pripravili tudi poseben program.
Nepopisno navdušenje nad gledalci
MEŠANJE REALNOSTI S FIKCIJO
Janez Starina nam je razkril, da je enkrat, ko so okoli 1. novembra snemali na pokopališču, med čakanjem na začetek snemanja do njega pristopila neka gospa in ga vprašala: »Ali lahko na grob vaše žene položim eno ikebano?« »Sem ji rekel, da zdajle ne, ker sem imel nalogo čisto razdejati tisti grob,« nam je v smehu dejal igralec.
Ena od obiskovalk je bila tudi Izolanka Ornela Trebovc, ki je kraje snemanja enkrat že obiskala v okviru organiziranega avtobusnega izleta, a takrat zraven ni bilo igralcev. »Želela sem se soočiti z igralci, jim seči v roke in videti, ali so takšni, kot so v seriji, tudi v realnosti. Lahko rečem, da sem prijetno presenečena, saj vidim, da imajo določeni igralci samo takšno vlogo, v resnici pa so čisto drugačni,« nam je povedala Ornela, ki si je najbolj želela spoznati Bonifacija, oštirja, Zalo in Marijo. Serije sicer ni gledala od samega začetka – začela jo je spremljati na prigovarjanje drugih. Ob ogledu pa jo je tako pritegnila, da zdaj komaj čaka na naslednjo epizodo. »Všeč mi je predvsem zato, ker v njej spremljamo različne življenjske dogodke, ki so polni čudovitih trenutkov, ko se lahko nasmeješ in sprostiš, kar se zelo prileže po dolgem delovnem dnevu, v katerem je veliko stresnih situacij,« nam je dejala Ornela. Da je serije konec, ji je sicer žal, ji bo pa za vedno ostala v lepem spominu.
Med domačini in ustvarjalci so se spletle prave prijatejske vezi
Štorijo vzeli za svojo
Zanimanje za Eno žlahtno doživetje je bilo ogromno. Zaradi omejenega števila mest se ga je lahko udeležilo samo 300 oseb (zaradi velikega interesa so dodali še en vagon, ki so ga razprodali v zgolj nekaj urah). Organizatorji ocenjujejo, da bi bilo ljudi v primeru odprtega tipa dogodka zagotovo vsaj tisoč.
V zelo lepem spominu pa bo ostala tudi domačinom. »Vsi so bili zelo prijazni. Komaj smo čakali, da so prišli,« nam je povedala Vanda Cukjati z Grediča, pri kateri so se preoblačili igralci. V dobrih dveh letih so se med njimi stkale prave prijateljske vezi, igralci pa so ji dejali, da bodo k njej zdaj prihajali na kavo. Vanda bi si zelo želela, da bi snemanje nadaljevali. Če ne te serije, pa katere druge. »Samo, da bo,« pravi Vanda, ki je zelo vesela tudi, da je zdaj njen kraj končno poznan. »Prej Grediča ni nihče poznal. Razen gostov, ki so prišli na večerjo ali pa prespat. Zdaj pa se v petek, soboto in nedeljo komaj najde prosto parkirno mesto. Neverjetno, koliko je obiska. Največ jih je, ki so prvič,« je razkrila Vanda. Obiskovalci pa so tudi dobre stranke, saj kupijo vse sadje, ki ga pridelajo.
Igralci takšnega uspeha serije niso pričakovali
Takšnega zanimanja za serijo niso pričakovali niti igralci. »Ko smo začeli, sem snemal že precej nadaljevank in sem pričakoval, da bo tako kot vedno, potem pa je bil kar naenkrat ta bum. To je bilo res čisto presenečenje,« nam je dejal Janez Starina, ki upodablja Berta, Ajda Smrekar, ki igra njegovo najmlajšo hčerko Zalo, pa je dodala, da sploh niso vedeli, v kaj se spuščajo, da pa so veseli, da je tako, kot je. Oba bosta serijo in Brda zelo pogrešala. »Tu je zmeraj luštno. Ravno zdaj, ko smo se vozili sem, smo obujali spomine in dogodivščine, ki so se nam tu pripetile. Predvsem to, kako čudovita in krasna so Brda, kako so lepa, tako da jih bomo pogrešali, a mislim, da se bomo vsak posebej redno vračali. Res se bom z veseljem spominjala te naše skupne zgodbe,« nam je dejala Ajda, Janez pa je dodal: »Tu je vedno lepo, kadarkoli pridemo. Žal mi je, da je te zgodbe konec. Jaz bi še snemal. Meni je všeč.«
