Jogijska terapija je proces opolnomočenja, kjer praktikant z jogijskim terapevtom vključi jogijsko prakso v svoje življenje. Gre za večdimenzionalni pristop, ne le za ugotavljanje bolezni, temveč tudi za ublažitev trpljenja na nenasilen, dopolnilen način. Zanjo se ljudje odločijo zaradi različnih vzrokov. Z ustrezno uporabo jogijske terapije se lahko omili širok spekter bolezni, kot so denimo težave mišično-skeletnega sistema, nevrološka neravnovesja, prebavne motnje, težave z ožiljem, senzorične disfunkcije bolezni dihal, težave s krvnim tlakom in vse s tem povezane bolezni, srčne bolezni in druge podobne bolezni. Jogijska praksa, predpisana z jogijsko terapijo, se lahko uporablja tudi za ohranjanje zdravja in dobrega počutja ter za lažje spoprijemanje z izzivi vsakdanjega življenja.
Kako poteka jogijska terapija
Na prvem srečanju se udeležencu predstavi celoten koncept jogijske terapije. Določijo se tudi naloge udeleženca na terapiji, kaj mora sam narediti za uspešnost terapije. To vključuje pisanje dnevnika, zagotovitev osebnih podatkov, zdravstvenih meril, ob tem pa predstavi tudi svoja pričakovanja.
Nato s privolitvijo udeleženca na terapiji sledi strokovni posvet. Na tem srečanju terapevt dobro opazuje udeleženca na terapiji in preučuje, ali se ta v celoti zaveda svojega zdravstvenega stanja in svojih sposobnosti. Ta proces vključuje veliko različnih oblik opazovanja.
Proti koncu strokovnega posveta, ki na splošno traja nekje med tridesetimi in devetdesetimi minutami, terapevt oceni, katera orodja so za udeleženca na terapiji lahko koristna in kako bo uporabljal jogijske vaje. Prve usmeritve udeleženec na terapiji dobi že prvi dan, odvisno od počutja in zdravstvenih sposobnosti.
Terapija lahko zajema več orodij joge in je zasnovana kot celostna jogijska praksa, ki jo mora udeleženec redno izvajati.
Prihodnji obiski terapije se načrtujejo v intervalih, ki jih določi terapevt in so odvisni od razvoja redne prakse terapiranca. Terapije so lahko tedenske ali mesečne, v nekaterih redkih primerih celo bolj pogosto, tudi dvakrat na teden.
Proces se nadaljuje, dokler ni izboljšanja zdravstvenega stanja. Če terapevt meni, da jogijska terapija ni več primerna, proces prekine. Vse, kar se dogaja na terapijah, se dokumentira načrtno in organizirano.
Kaj vključuje?
- redno izvajanje jogijske prakse (asana),
- redno uporabo dihalnih tehnik (pranajama),
- meditacijo (dhyana),
- priporočila glede prehrane (Zahar niyama),
- priporočila spremembe življenjskega sloga (Vihara niyama),
- petje (mantre),
- uporabo vizualizacije in afirmacij (Bhavani),
- izvajanje muder, simbolnih gest (nyaas),
- vodeno samopreučevanje (svâdhyâya).
Dober terapevt zna združiti vsa pomembna orodja jogijske terapije, da oblikuje enostavno in učinkovito prakso. Vsa razpoložljiva orodja niso vedno potrebna. Vendar mora imeti kot skrbnik terapiranca celovito znanje o vseh orodjih, ki se lahko učinkovito in optimalno uporabijo.
