Več kot imamo nerazrešenih življenjskih nalog, vse bolj smo nemirni in panični. Mi bo uspelo vse urediti? Kaj pa, če mi ne bo?, so strahovi, ki nas ženejo v še večjo aktivnost in tudi nepremišljene odločitve. Ko se vam najbolj mudi in čutite, da vse v vas vre, se ustavite in zazrite vase. Kaj čutim? Česa me je strah? Kaj bom storila, če mi ne uspe?, so vprašanja, ki si jih zastavite in sprejmite vse misli, ki vam bodo prišle na pot. S tem, ko se boste spoprijeli s svojimi strahovi in se nekako sprijaznili tudi z možnostjo, da vam morda ne bo uspelo, se boste sprostili in veliko lahkotnejši lotili naloge, ki vas čaka. Saj veste – bolj močno ko si nečesa želimo, manj možnosti imamo, da bomo to zares dosegli, saj s svojo ihtavo željo ustvarjamo sile neravnovesja. Šele ko zares sprejmemo vse možnosti, tudi to, da nam morda ne bo uspelo, smo uravnovešeni in veliko bliže uresničitvi želje.
Bodite potrpežljivi
Ko smo pod stresom in izčrpani, se spremeni kemija v našem telesu – prepolni smo stresnega hormona kortizola, raven serotonina, hormona sreče, pa lahko pošteno pade. Pa to niso le izgovori za slabo voljo. Če imamo v telesu premalo serotonina, se naše doživljanja sveta spremeni, ne glede na to, ali smo po naravi optimisti ali pesimisti. Takrat drugače »vidimo« oziroma doživljamo lepe stvari v življenju, na primer sončni zahod in ljubeč nasmeh, medtem ko se nam težke razmere zdijo še bolj strašne in grozne. Zato je zelo pomembno, da vsak dan poskrbite za pravšnji odmerek srečnih trenutkov, pri tem pa se zavedate, da se spremembe razpoloženja ne dogajajo čez noč. Bodite potrpežljivi sami s seboj in negujte optimista v sebi, hkrati pa sprejmite tudi notranjega žalostnega otroka, ki mu gre vse na živce in je izgubil upanje, da bo življenje sploh še kdaj prijazno do njega.
Ne pozabite na telo
Telo je naš tempelj, ki ga v stresnih obdobjih mimogrede in nevede zanemarimo. Pač preprosto zmanjka časa za to, da bi se uredili, negovali in si vzeli čas za vsa tista drobna opravila – od pilinga in hranilne maske do oljenja telesa in lakiranja nohtov na nogah. Čeprav se vam bo sredi kaosa morda zdelo smešno, da se lotevate temeljite nege telesa, ko pa vas vendar čaka toliko drugih opravil, ki so veliko bolj nujna, je dolgoročno gledano to vendarle prava odločitev. Čas, ki si ga boste tako rekoč ukradli zase, vas bo napolnil z umirjenostjo in pozitivno energijo, ki jo boste pošteno potrebovali za vse tiste nujne opravke. Pravzaprav se boste telesno urejeni lažje lotili stresnih nalog, ki vas čakajo, tako kot je lažje miselno ustvarjati v urejenem kot razmetanem okolju. Zato si brez slabe vesti vzemite čas zase in za svoje telo. Tudi duša vam bo hvaležna.
»Srečna« družba
Ko smo na dnu, težko prisluhnemo težavam drugih, še težje pa poslušamo, kaj vse smo naredili narobe in zakaj smo se zdaj znašli tukaj, kjer smo. V takšnih obdobjih se zato izogibajte »jamračev« in »pametnjakovičev «, pa tudi tistih, ki se pretvarjajo, kot da se v vašem življenju ni prav nič spremenilo. Obkrožite se s sočutnimi ljudmi, ki zmorejo prenesti vaše težave in solze, hkrati pa vam nudijo pozitivno oporo, saj bolj kot trenutno vi verjamejo v vas, da vam bo uspelo. V kriznih življenjskih trenutkih namreč potrebujemo predvsem realnega in sočutnega prijatelja, ki nas spodbuja k temu, da gremo počasi, korak za korakom, proti spremembam na bolje. Ki nam pomaga najti tako cilj (če smo ga izgubili) kot pot do njega. In ne pozabite: včasih se takšni pravi prijatelji skrivajo na naslovih, kjer jih ne bi nikoli pričakovali. Le upati si moramo se odpreti.
Če je zelo težko, poiščite pomoč
Več »slabih« dni in mesecev kot imamo, večja je verjetnost, da se nam bo razvila depresija – resna bolezen, ki je nikakor ne smemo jemati zlahka. Kemično ravnovesje v telesu se nam lahko namreč tako zelo poruši, da se sami in brez strokovne pomoči ne moremo izvleči iz občutenja, ko nas več nič ne (raz)veseli, motivira in osrečuje. Če torej čutite, da se nikakor ne morete postaviti na noge, zaupajte svojo težavo osebnemu zdravniku ali obiščite strokovnjaka za psihične težave – psihologa, psihiatra ali psihoterapevta. In ne pozabite: prav vsak človek lahko zboli za depresijo!
