Pojav je precej pogost, in čeprav verjamemo, da gre najpogosteje preprosto za to, da nimamo dovolj volje, da bi se želji uprli, se lahko za našo nenadno slo po nezdravih prigrizkih skriva nekaj povsem drugega.
Že res, da se je najljubšim pregreham težko upreti, a kadar je vse v našem telesu v popolnem ravnovesju, niti ni tako zelo težko. Večjo težavo predstavlja sla po nezdravi hrani, za katero se zdi, da je ne moremo nadzorovati. Včasih se namreč zgodi, da nas tako popade želja po nečem določenem, da to, čeprav smo povsem siti, moramo zaužiti. V takšnih trenutkih se navadno tolažimo s tem, da želja izvira iz potrebe našega telesa – da si nečesa tako zelo želimo zato, ker nam tega primanjkuje, ker telo kliče po tem. Da potreba po določeni hrani izhaja iz pomanjkanja v telesu, drži, nikakor pa ne drži, da nam v telesu primanjkuje ravno tistega, kar si zaželimo. Prenajedanje z nezdravo hrano, ki se mu ne znamo upreti, je najpogosteje posledica pomanjkanje nekaterih pomembnih vitaminov, mineralov in antioksidantov v našem telesu. To, po čemer najpogosteje hrepenite, zelo dobro razkriva, kaj je tisto, česar vašemu telesu primanjkuje.
Pomanjkanje kalcija in magnezija
Kalcij in magnezij navadno v našem telesu delujeta v paru, zato se njuno pomanjkanje tudi odraža na isti način. Kadar imate veliko željo po sladkih ali slanih stvareh, torej po slaščicah in slanih prigrizkih, je to navadno zato, ker imate v svojem telesu prenizko raven bodisi kalcija bodisi magnezija ali pa kar obeh mineralov. Najpogostejša in najbolj znana potreba po čokoladi je denimo posledica pomanjkanja magnezija. Ko zaradi pomanjkanja začnete jesti več sladkorja in soli, se ravni teh dveh pomembnih mineralov v našem telesu še znižajo, stres pa še dodatno pripomore k temu, zaradi česar kmalu postanete tako imenovani stresni jedec – v stresnih okoliščinah posegate po nepotrebni hrani zaradi prenizke ravni kalcija in magnezija. Da raven teh dveh mineralov uravnate, dnevno zaužijte dovolj s kalcijem bogate hrane, kot so jogurt, kefir, sir, sardele in zelenolistnata zelenjava, ter vire magnezija, kot so oreščki, semena in brokoli.
Pomanjkanje vitamina B
Kot vitamin B navadno poimenujemo skupino vitaminov B, ki pretežno skrbijo za naš živčni sistem, zaradi česar bi lahko grobo rečeno rekli, da nam pomagajo pri spoprijemanju s stresom. Vitamina B1 in B5 denimo skrbita za delovanje nadledvičnih žlez, B6 in B9 pa pripomoreta k uravnavanju počutja in dobre volje. Kadar smo pod večjim stresom, naše telo te vitamine porabi veliko hitreje, zaradi česar smo v takšnih trenutkih bolj nagnjeni k prenajedanju, ki je ena najpogostejših posledic stresa. Ker nikakor nismo siti. Vitamine B v našem telesu trošijo tudi kofein, alkohol, prečiščeni sladkorji in nekatera kontracepcijska sredstva. Vitamin B lahko telesu zagotovimo z uživanjem mesa, rib in morskih sadežev, mlečnih izdelkov, zelene zelenjave, banan, krompirja, avokada, jajc, piščanca, lososa in jogurta.
Pomanjkanje cinka
Pri vseh starejših in tistih, ki so pretežno pod stresom, je pomanjkanje cinka kar pogosta težava. Samo pomanjkanje cinka ni krivo za to, da se prenajedamo, je pa pomanjkanje cinka krivo, da imamo slabše okušalne sposobnosti, zaradi česar navadno preveč sladkamo ali solimo hrano ter iščemo pretežno živila, ki so čezmerno soljena in sladkana. Cink je navadno prisoten v širokem spektru živil, zato ga ni težko najti. Vendarle pa ga neverjetno veliko vsebujejo živila, kot so ostrige, raki, jetra, temno piščančje meso, pa tudi jajca, grah in oreščki.
Pomanjkanje železa
Ste kdaj pomislili, zakaj vam v času pred menstruacijo tako diši meso ali zakaj si ga tako želite med nosečnostjo? Nizke ravni železa navadno kar kličejo po čezmernem uživanju hrane, ki vsebuje velike količine železa, in rdeče meso spada med najbogatejše vire tega minerala. Pomanjkanje železa je pogosto tudi stranski pojav vegetarijanstva in veganstva, zato je pomembno, da vegani in vegetarijanci svojemu telesu zagotovijo zadostne količine železa z živili, kot so suho sadje, indijski oreščki, bučna semena, zelena zelenjava in polnozrnati izdelki. Za učinkovito absorpcijo železa ta živila vedno kombinirajte z vitaminom C.
Pomanjkanje maščobnih kislin omega-3
Se vam zdi, da ste zasvojeni s sirom? Da se težko uprete živilom, ki ga vsebujejo na pretek, denimo pici? Če ste eden tistih, ki sir grizlja tudi v nočnih urah, zna biti, da vam primanjkuje esencialnih maščobnih kislin omega-3. Pomanjkanje maščobnih kislin omega-3 se namreč najpogosteje odraža kot prenajedanje s sirom. Zato namesto sira raje posezite po mastnih ribah, kot so losos, sardele, v najslabšem primeru tudi tunina v pločevinki. Precej maščobnih kislin omega-3 vsebujejo tudi jajca proste reje. Eno takšno jajce vsebuje kar tretjino priporočene dnevne količine maščobnih kislin omega-3.
Zakaj si pred menstruacijo tako želite čokolade?
Večina žensk v predmenstrualnem obdobju cikla izkusi veliko željo po hrani, ki je navadno sestavljena iz ogljikovih hidratov in sladkorja. V povprečju ženske v tem obdobju zaužijejo petsto kalorij več dnevno in s tem v dnevih pred menstruacijo pridobijo tretjino kilograma. A čeprav velja neka splošna razlaga, da gre pri tem pojavu za potrebe telesa, je prenajedanje v času pred menstruacijo dejansko posledica nihanja hormonov, ki močno vplivajo na žensko počutje. Razlog za to, da si pred menstruacijo tako grozno želite sladkega, so vaše spremembe razpoloženja. Vaše telo kliče po hrani, ki dviguje raven serotonina, torej vas spravlja v boljšo voljo.
