Raziskovalci z Univerze v Chicagu so naredili obsežno globalno raziskavo, v kateri so s sedemletnim opazovanjem uporabe spleta v nočnih urah sklepali na količino spanja ljudi. Ugotovili so, da se tudi zaradi sodobne tehnologije vzorci spanja spreminjajo. Slovenci smo se po številu ur spanja znašli na predzadnjem mestu med 44 državami. Kaj to pomeni za kakovost življenja in naše zdravje? Odgovor na to vprašanje sta v prostorih družbe Medis ob svetovnem dnevu spanja (17. marec) in evropskem dnevu narkolepsije (18. marec) podali izr. prof. dr. Leja Dolenc Grošelj, dr. med., iz Centra za motnje spanja na Kliničnem inštitutu za klinično nevrofiziologijo v UKC Ljubljana in asist. dr. Barbara Gnidovec Stražišar, dr. med., iz Centra za motnje spanja otrok in mladostnikov v Splošni bolnišnici Celje.
Znanost je dokazala, da dobro spanje pomembno vpliva na našo dejavnost čez dan ter da se zdravje in dobro počutje začneta s spanjem. Pomanjkanje trdnega spanja prispeva k slabši kakovosti življenja zaradi slabše učne uspešnosti ali delovne učinkovitosti, v nekaterih primerih pa lahko povzroči hudo čezmerno dnevno zaspanost, ki je povezana s številnimi nesrečami na delovnem mestu in v prometu. Zato si Slovenska skupina za spanje že nekaj let prizadeva za ozaveščanje laične in strokovne javnosti, da je treba težave s spanjem jemati resno.
»Težave s spanjem, ki jih ne moremo pripisati neustrezni higieni spanja in budnosti, je treba sporočiti izbranemu družinskemu zdravniku. Ta osebo s sumom na motnjo spanja napoti k specialistu nevrologu somnologu ali pulmologu somnologu ter usposobljenim zdravnikom specialistom nevrologom in pulmologom,« je razložila izr. prof. dr. Leja Dolenc Grošelj, dr. med., in poudarila, da se v Sloveniji soočamo s pomanjkanjem izobraženega kadra s področja motenj spanja in premajhnim številom laboratorijev za motnje spanja. »Motnje spanja se pogosto pojavljajo tudi že pri otrocih in mladostnikih. V Sloveniji pa imamo trenutno le en center, ki omogoča celovito diagnostiko in zdravljenje motenj spanja v pediatrični populaciji, in sicer v Splošni bolnišnici Celje,« je povedala asist. dr. Barbara Gnidovec Stražišar, dr. med.
Kar 90 različnih motenj spanja
Po mednarodni klasifikaciji motenj spanja (ICSD 2014) poznamo kar 90 različnih motenj. Motnja spanja pomeni, da je zaradi spanja ponoči moteno naše delovanje čez dan. Najpogostejša je kronična nespečnost, s katero se sooča do 20 odstotkov odrasle populacije. Vse več je motenj dihanja v spanju s pridruženo čezmerno dnevno zaspanostjo (med moškimi 14 odstotkov in med ženskami 5 odstotkov). Vsakodnevno čezmerno dnevno zaspanost povzročajo tudi motnje gibanja v spanju (sindrom nemirnih nog in pridruženi periodični gibi udov v spanju), za katerimi trpi od 5 do 10 odstotkov odrasle populacije. Ne nazadnje pa naraščajo tudi cirkadiane motnje spanja, ki so vezane na nereden ritem budnosti in spanja zaradi dela v izmenah, nočnega dela ali pa samo neurejenega ritma, ki ga narekuje sodobno življenje z uporabo spleta pozno v noč.
Hude posledice okrnjenega spanca
Nezdravljene motnje spanja lahko vodijo v srčno-žilne bolezni. Motnje dihanja v spanju so nevarne za možgansko kap, srčni infarkt in nenadno smrt s spanju. Huda dnevna zaspanost je lahko tudi vzrok nesreč na delovnem mestu in v prometu.
Zato pozor! Če pri sebi opažate, da se čez noč ne spočijete dovolj in da čez dan le s težavo ohranjate odprte oči, nikar ne oklevajte: o tem čim prej povejte izbranemu zdravniku, ki vam bo svetoval o možnostih zdravljenja.
Morda se vam pomanjkanje spanja in slab spanec trenutno res ne zdita velik problem, a ko boste imeli nočni počitek enkrat urejen, se vam bo življenje obrnilo na zdravo!
Zakaj je spanje tako pomembno?
Ker je nujno potreben proces za preživetje:
➽ V spanju se obnavljajzapovedio celice telesa in kratkoročni spomin se spreminja v dolgoročnega.
➽ Spanje vpliva na izločanje hormonov (melatonin, kortizol, rastni hormon …).
➽ V spanju se izloča nevrodegenerativna snov beta amiloid, ki povzroča degenerativne bolezni možganov, predvsem demenco.
➽ S spanjem je povezano energijsko ravnotežje: ponoči energijo kopičimo, da jo lahko čez dan porabljamo.
➽ Pri posameznikih s pomanjkanjem ali motnjami spanja se pojavijo presnovne nepravilnosti, največkrat sta to debelost in sladkorna bolezen tipa 2. Glavne mediatorje škodljivih presnovnih učinkov zaradi nezadostnega spanja povezujejo z aktivnostjo nevroendokrinega sistema, kamor spada tudi stresni odziv, ki vpliva na povečan apetit.
➽ Pomanjkanje spanja povezujejo tudi z duševnimi boleznimi, kot so depresija, anksioznost in psihoza.
10 zapovedi zdravega spanja pri odraslih
1. Vedno hodite spat ob isti uri in tudi vstajajte ob isti uri.
2. Če imate navado zadremati čez dan, naj tak počitek ne traja dlje od 45 minut.
3. Izogibajte se pitju večjih količin alkoholnih pijač vsaj štiri ure pred spanjem in ne kadite.
4. Izogibajte se kofeinu šest ur pred spanjem. Vsebujejo ga kava, pravi čaj in številne poživljajoče pijače, pa tudi čokolada.
5. Izogibajte se mastni, pekoči ali sladki hrani štiri ure pred spanjem. Dovoljen je lahek obrok pred spanjem.
6. Redno se ukvarjajte s telovadbo, vendar ne tik pred spanjem.
7. Uporabljajte udobno posteljnino.
8. Ugotovite, katera je najprijetnejša temperatura spanja za vas, in spalnico vedno dobro prezračite.
9. Ugasnite vse moteče zvoke in zatemnite sobo.
10. Posteljo namenite samo spanju in spolnosti. Ne uporabljajte je kot pisarno, delavnico ali telovadnico.
