Ljudje živimo v kvadratastem svetu, v svetu ravnih linij in pravih kotov. Toda v naravi ni ravnih linij niti pravih kotov. Ali nam bi bilo zato prijetneje živeti v kupoli? Ali bi rastline na našem vrtu bolj kakor v kvadratastem rastlinjaku uspevale v zaobljeni kupoli, ki simbolizira nebo?
Tisoč kilometrov severno od Osla, v arktičnem krogu, šestčlanska družina Hjertefølger že tri leta živi v kupoli. Pravzaprav so v geodezični kupoli zgradili kar hišo iz gline, ki jo obkroža vrt, svojevrsten rastlinjak, zelen tudi pozimi. »Kadar vstopimo v naš dom, občutimo drugačno energijo, kot kadar vstopimo v kakšno drugo hišo. Vzdušje v naši kupoli je enkratno, v njej se čuti mir, ki ga lahko skorajda slišiš,« je za revijo Inhabitat povedala Ingrid Hjertefølger. Mogoče je tako zato, ker se lahko skozi kupolo vidi bližnji fjord, ali pa zato, ker pozimi lahko kar iz sobe opazujejo severnih sij. Mogoče pa je v kupolah res nekaj magičnega.
Na Krškem polju, tik ob šoli, sloveči po dijakih, ki sestavljajo izjemno hitre sončne avtomobile, stoji slovenska kupola. V njej sicer ne živi nobena družina, saj je to vzorčna kupola start-upa Smartdome krških podjetnikov Željka Hočevarja in Borisa Kljuna, ki sta skoraj vizionarsko prepričana, da človeštvo potrebuje kupole. Ko stopite v notranjost njune kupole, je prvi občutek nenavaden. Še posebno zato, ker v sredini kupole zaslišite močan odmev. Našim možganom je občutek zaobljenosti tuj. »Kupole nam ne bi smele biti tuje, saj je to naravnejša oblika kakor štirioglata hiša,« je dejal Boris Kljun. Navsezadnje smo najprej živeli v jamah, naravnih kupolah.
Fullerjeve geodezične kupole za marince in hipije
Kljub temu je zgodovina geodezičnih kupol relativno kratka. Prva je bila zgrajena leta 1926 v Jeni, ko jo je inženir legendarnega optičnega podjetja Zeiss oblikoval za planetarij. Osnova geodezične kupole je geometrijski lik ikozaeder, sestavljen iz dvajsetih trikotnih površin. Dvajset let pozneje pa je ameriški arhitekt in filozof Richard Buckminster Fuller postavil še večjo kupolo, jo tudi poimenoval geodezična ter jo patentiral. Zelo so bile priljubljene v šestdesetih in sedemdesetih letih. Tudi Fuller si je postavil svoje domovanje v taki kupoli in njegova družina je v njej živela devet let, dokler je služboval na Southern Illinois University, kjer kupola stoji še danes in je od leta 2006 zaščitena kot kulturni spomenik. Fuller je ustanovil podjetje za gradnjo kupol in ameriška vlada jih je celo naročila tisoč za domovanje marincev. Fuller je s svojimi idejami – bil je eden prvih okoljskih aktivistov – postal guru hipijev. V sedemdesetih letih preteklega stoletja je razlagal o energetski učinkovitosti in trajnosti. Po njegovih načelih so zgradili tudi komuno Drop City. Seveda s kupolami, ki so zagotavljale povezovanje z naravo in hkrati upor proti ustaljenim vzorcem bivanja in življenja. Mnogo geodezičnih kupol so zgradili na svetovnih razstavah in za filmske kulise, tudi na Južnem polu stoji ena, o taki postaji razmišljajo tudi kot o potencialni koloniji na Marsu.
O sferični strukturi kupole je bil Fuller prepričan, da je najbolj energetsko učinkovit prostor za človekovo domovanje, saj v njej zrak neovirano kroži, kar pomeni lažje ogrevanje in ohlajanje prostora. Ameriški proizvajalci kupol Oregon Dome Co menijo, da v primerjavi s klasično gradnjo prihrani okoli 30 odstotkov energije na letni ravni. Poleg tega je kupola izjemno trdna struktura, ki kljubuje tako močnemu vetru kot snegu in drugim ekstremnim vremenskim razmeram.
Krški dodekahedron
To, kako se material odziva na velike temperaturne razlike, sedaj preizkušata tudi Boris Kljun in Željko Hočevar v Krškem. Naročila za njune kupole, ki jih bosta začela izdelovati v kratkem, so začela prihajati z vseh koncev sveta, od Amerike do Avstralije, od Dubaja do Indonezije, čeprav njuna konstrukcija tehnično ni čisto prava Fullerjeva geodezična kupola. »Ta kupola je narejena iz dodekahedronov in ne iz ikozaedrov. Celoten objekt pa je narejen po zlatem rezu,« je zatrdil Željko Hočevar. Čeprav se sliši to za negeometrični um precej zapleteno, je njuna konstrukcija pravzaprav izboljšana oblika Fullerjevih geodezičnih kupol. Njegove kupole so bile narejene iz trikotnikov, njuna je iz trikotnikov in deltoidov, predvsem zaradi boljšega izkoristka materialov.
In zakaj so kupole spet priljubljene prav sedaj? »Tržne raziskave so nam pokazale, da ljudje iščejo nova doživetja. Zakaj torej to ne bi bilo doživetje v kupoli?« sta razložila. Ob tem pravita, da je kupola dovolj velika ne le za turistične namene, temveč tudi za dom, če ne ena, lahko združite dve. »Do šestdesetih let so bile hiše precej manjše, današnje hiše pa so odločno prevelike za potrebe, ki jih ima človek doma,« je prepričan Željko Hočevar. Torej je kupola v trendu: manjša trajnostna energetsko učinkovita bivalna enota. Za kupolo Smartdome ne potrebujete gradbenega dovoljenja, ker je tako majhna in nima temeljev. Na tleh stoji na železnih nogah, mogoče pa jo je postaviti tudi v drugačno okolje, tudi na drevo, če želite. »To je popolnoma modularen in mobilen objekt,« sta zatrdila podjetnika. Na moje vprašanje, ali bi ga znala sestaviti sama, sta zagotovila, da gotovo, ker delov ni mogoče sestaviti drugače kakor tako, kot sodijo skupaj. Kupolo v Krškem so denimo začeli postavljati ob petih zjutraj in jo končali opoldne.
Solata pod kupolasto zaščito
Vsi konstruktorji kupol poudarjajo, da v kupoli zrak kroži drugače. »Zrak se dviguje ob straneh in proti vrhu. V kocki pa so pri kroženju zraka vedno mrtvi koti,« je razložil Željko Hočevar. To je eden od razlogov, da so kupole v zadnjem času le priljubljena oblika vrtnega rastlinjaka. Sanja Lončar, avtorica knjige Sveža zelenjava iz domačega vrta 365 dni, pri tem opozarja: »Da bi kupola res delovala kakor uspešen rastlinjak, mora biti dovolj velika. Primeren premer bi bil okoli pet metrov. Le tako zrak res kroži tako, da ustreza rastlinam. Če je kupola manjša, se bo preveč segrela in zelenjava ne bo več uspevala optimalno.«
V Slovenji za zdaj ni veliko kupolastih rastlinjakov. Eden takih stoji v Čentibi pri Lendavi, na dvorišču Klaudije Dolenčič, predsednice Društva za sonaravno kmetovanje, izobraževanje in promocijo Rast. »Geodezična kupola je najlažja in obenem najtrdnejša, najmočnejša kadarkoli zasnovana struktura. Oblikovana je po načelih samozadostnosti, saj nima temeljev. V njej odmeva osnovna geometrija vesolja – sveta geometrija. V njeni obliki je zajeto vse – od majhne molekularne strukture do relacij med zvezdami, « je razložila svojo odločitev, da bo na vrt postavila rastlinjak v obliki kupole: »Rastline v kupoli zaradi naštetih prednosti uspevajo bolje kakor v klasičnih rastlinjakih in imajo Klaudija Dolenčič meni, da rastline v kupoli uspevajo bolje kakor v klasičnih rastlinjakih. kljub poletni vročini v zraku vedno dovolj vlage.« Tudi vrtiček v kupoli je zasnovala tako, da sledi linijam kupole: »Vrt znotraj geodezične kupole ima obliko spirale, kar rastline še dodatno energijsko podpira pri njihovi rasti.«
Po Klavdijinih izkušnjah zelenjava v kupoli lepo uspeva, tudi pozimi. Njena je sicer trenutno dokaj prazna, v njej so le korenček, zelena, nekaj zimske solate, blitva: »V kupoli so tudi posajene mladike sadnih dreves jablane in kutine, ki čakajo na spomladansko saditev na prosto.« Prepričana je, da je lahko geodezična kupola tako topla greda kot vrt in je torej njena gradnja smotrna, tudi če bodoči vrtičkarji nimajo urejenega drugega vrta.
Če v kupolah tako lepo uspeva zelenjava in se v njih tako prijetno živi, se torej lahko zgodi, da v prihodnosti te ne bodo stale le na Marsu, temveč tudi po naših hribih, dolinah in vrtovih.
Kako zgraditi kupolo
Gradnja kupole brez načrta je praktično nemogoča. Načrt lahko dobite na spletu. V Sloveniji je nekaj načrtov naredil projektant Rihard Kovačič iz Maribora, ki je leta 2013 pomagal zgraditi geodezični rastlinjak v Gresovščaku pri Ljutomeru. Prepričan je, da so glavne prednosti kupolaste gradnje rastlinjaka v veliki stabilnosti, enostavni montaži in demontaži ter odlični akumulaciji toplote. Na njegovi strani rihard-kovacic.weebly. com/kupolasti-rastlinjaki-shiva. html lahko dobite nekaj načrtov za različne modele kupolastih rastlinjakov.
Klaudija Dolenčič pa iz svojih izkušenj z gradnjo kupole opozarja, da spletni načrti in izračuni laiku niso v veliko pomoč: »Sami smo se izobraževali na delavnicah v tujini, v Španiji in na Hrvaškem, in tam pridobljeno znanje nato dopolnili in utrdili z gradnjo lastne kupole.« Na straneh Društva Rast (drustvo- -rast.com) pa si lahko ogledate posnetek gradnje njihove kupole v Čentibi.
