Kitajski pregovor pravi: »Počisti pred svojim pragom, in če bodo vsi naredili enako, bo mesto čisto. « Naše odločitve, pravi Pasquale Falzarano, solastnik 170 ha velike biodinamične kmetije Agrilatina, ki leži ob morju, slabih 80 kilometrov od Rima, so izredno pomembne, in to na vseh področjih našega življenja. »Naše odločitve imajo velik pomen tudi v globalnem smislu. Na področju pridelovanja hrane to pomeni, da bomo, če se zavemo, da je zemlja živ organizem, z njo ravnali drugače, bolj spoštljivo, in ona nam bo to vračala.« Ena od njegovih prvih pomembnejših odločitev je bila, da je na klin obesil študij sociologije in se posvetil zemlji. »Ko sem šel na to pot, sem naletel na vrsto preprek. Naredil sem veliko napak. Največja je bila, da sem dal prednost kemiji.«
Učenje iz napak
»Izhajam iz revne kmečke družine. Ko sem sam pred 40 leti začel kmetovati, se mi je zdelo, da moram ubirati drugačne poti, kot jih je moj oče. Uporabljal sem veliko kemije, mineralnih gnojil, s škodljivci pa sem se bojeval z uporabo pesticidov. Odprl sem celo trgovino in v njej vse to prodajal, zraven pa še namakalne sisteme. Čeprav mi je finančno šlo zelo dobro, sem nekega dne ugotovil, da ne delam prav. Škodljivci so se kljub pesticidom množili, zato sem moral uporabljati čedalje močnejše odmerke in jih preganjati z vedno novimi strupi.« Ko si je priznal, da to ne pelje nikamor, pisalo se je leto 1986, se je vsega skupaj lotil na novo. »Zaprl sem tudi trgovino in začel kmetovati drugače. Na začetku je bilo grozno, ker nisem imel pojma, kako se kmetuje naravno.« Zato se je začel izobraževati. Obredel je ves svet, od Kitajske, Rusije, Avstralije do ZDA. »Veliko ljudi mi je pomagalo na moji poti. Prvi je bil pionir ekološkega kmetovanja v Italiji, zdaj že pokojni profesor Francesco Garofalo iz Torina, veliko mi je pomagala tudi pokojna Maria Thun, ki je svoje življenje posvetila raziskovanju na področju biološkodinamičnega kmetovanja. Name je močno vplival tudi avstralski pionir biodinamike Alex Podolinsky, ki sem ga prvič srečal leta 1993. Pri njem v Avstraliji sem bil dvakrat. Drugič sem tja na medene tedne peljal svojo ženo. Namesto da bi potovala po eksotičnih krajih, sva obiskala nasade jabolk in si ogledovala krave (smeh).« Novopečeni gospe Falzarano, meščanki, ki je bila navajena dela v pisarni, je bilo malce drugačno poročno potovanje očitno všeč, saj od takrat svojemu možu ves čas trdno stoji ob strani. Vse, kar se je Pasquale naučil v tujini, je začel razvijati doma. »Imel sem delovno skupino in smo opravljali različne raziskave. Ves čas smo hodili po tankem ledu, velikokrat smo bili na robu propada. S poskusi in raziskavami se ukvarjamo še danes. Vsako leto jih opravimo okoli tisoč.«
Najpomembnejša ugotovitev – tla so živa
»Ko sem dojel, da so tla nekaj živega, da v njih živijo mikroorganizmi in druga živa bitja, sem dokončno spremenil razmišljanje in kmetovanje. « Če bi se ljudje bolj zavedali, da humus vsebuje 122 elementov, z umetnimi gnojili pa jih v zemljo lahko dodamo le dobrih 10, bi vsi vrtnarili naravno, je prepričan Falzarano. »V humusu je zbrana tudi energija iz kozmosa. Vse te substance, ki so v humusu, rastline ne samo prehranjujejo, z njihovo pomočjo postajajo tudi močnejše in odpornejše proti boleznim.« Drugo vprašanje pa je, kako priti do kakovostnega humusa. »V rodovitnih tleh, najboljša so gozdna, v enem gramu najdemo okoli 10 milijard organizmov. V tleh, ki jih obdelujemo konvencionalno, pa je v enem gramu zemlje le še približno milijon organizmov. Ko smo na naši kmetiji začeli kmetovati, je bilo v tleh samo 0,5 odstotka organske snovi. Po šestih letih, ko smo iz konvencionalnega prešli na ekološko kmetovanje, se je raven organskih snovi dvignila na 0,6 odstotka. Ko pa smo začeli kmetovati po biodinamičnih načelih, smo v šestih letih raven organske snovi v tleh dvignili na 4,2 odstotka, kar pomeni dvig za kar 700 odstotkov. S konvencionalno obliko pridelave tega ne bi dosegli niti v sto letih.« In kako jim je to uspelo? »Z rednim vsakoletnim zelenim gnojenjem s pestrimi mešanicami dvajset ali več različnih rastlin v enem posevku, z redno uporabo komposta iz gnoja naših 80 krav in z redno uporabo biološkodinamičnih preparatov. Zelo pomembno je tudi, kako ravnamo z zemljo. Do zemlje moramo biti spoštljivi in z njo ravnati previdno. To pomeni, da pred sajenjem in sejanjem ne orjemo po njej, jo le narahlo zrahljamo.«
Zeleno gnojenje, najboljša hrana mikroorganizmov
Na kmetiji, kjer že 25 let ne uporabljajo mineralnih gnojil, so razvili posebno obliko zelenega gnojenja. »V zeleno gnojenje vključimo od 20 do 30 različnih rastlin. Glavnina, vsaj 50 odstotkov, so stročnice, te zemlji prinašajo dušik; od 20 do 25 odstotkov je žit ali trav, ki zemljo izboljšajo s silicijem in svetlobo; od 20 do 25 odstotkov je križnic, katerih naloga je, da rastline ščitijo; dodamo pa tudi nekaj zelišč, kakršna so denimo timijan in razne kobulnice.« Ko rastline zrastejo približno en meter visoko, jih pokosijo, na drobno zmulčijo in zadelajo v tla. Ker imajo velikanske površine, si pomagajo s strojem podrahljalnikom. »Pomembno je, da z njim delamo zelo počasi, od 4 do 5 km/h, kar je primerljivo s hitrostjo konjske hoje. Tako ne uničujemo sestave tal. Ker je večina organizmov v zgornjem delu zemlje, bi jim z oranjem ter globokim mešanjem in obračanjem škodili. Kljub vsemu nam podrahljalnik omogoča zračenje tal v globini. Kisik je za mikrobiološko aktivnost tal zelo pomemben. « Ko zeleno gnojenje zadelajo v tla, jih poškropijo z biološkodinamičnim preparatom 500 P, ki spodbuja mikrobiološko aktivnost v zemlji. »Čez en teden ali 14 dni tla še enkrat obdelamo s podrahljalnikom, jih plitko zrahljamo in začnemo saditi ali sejati.« Zeleno gnojenje bi za optimalen rezultat morali na vso površino vrta posejati vsaj enkrat na leto. »Mikroorganizme v tleh moramo namreč ves čas hraniti. Če jih ne hranite z zelenim gnojenjem, jih lahko nahranite tudi s kompostom. Pri kompostiranju morate biti pozorni na to, da so kupi pokriti z dosti debelo plastjo stare trave ali slame, da se ohranja optimalna vlažnost znotraj kompostnega kupa.«
Še nekaj skrivnosti biodinamičnega strokovnjaka za vrtičkarje
»Vrtičkarjem svetujem, da kolobarijo. Če je le mogoče, naj bo en, manjši del vrta zasejan s pestro mešanico za zeleno gnojenje, ki jo lahko pokosijo in posušijo ter skupaj z gnojem živali uporabijo za pripravo kompostnega kupa, vanj vstavijo še biološkodinamične kompostne preparate. Kadar imajo ostanke zelenjave, jih lahko na drobno zrezane zadelajo v tla in uporabijo še preparat 500 P.« Falzarano še pravi, da je treba, če imamo na enem delu vrta posejano zeleno gnojenje, na preostalem delu uporabiti kompost in tako neprekinjeno hraniti življenje v tleh. Posebno pozornost naj vrtičkarji posvečajo tudi izboljševanju sestave tal. »Pri obdelavi vrta ne uporabljajte frez, ki delajo zelo hitro in uničujejo sestavo.« Za dodatno pomoč pri delu na vrtu svetuje, naj spremljamo tudi gibanje luninih lokov »Kadar se lunini loki dvigujejo in se močneje dvigujejo tudi sokovi v rastlini, imamo podporo narave za pripravo cepičev, cepljenje sadnega drevja, za pobiranje pridelkov. Kadar pa lunini loki padajo, je ugoden čas za presajanje.« Več o vplivu luninih lokov in tudi planetov lahko preberete v Setvenem koledarju Marije Thun (op. a.).
Za konec nam je Pasquale Falzarano povedal še nekaj, kar se je (vsaj meni) zdelo kot znanstvena fantastika. Pokazal nam je fotografije rastlin, ki so jih krasila pozitivna sporočila, kot je, denimo, rad te imam, cenim te, lepa si. »Rastline, opremljene s pozitivnimi sporočili, so uspevale za 30 odstotkov bolje. Učinek se še poveča, če te spodbudne besede izgovarjamo na glas. Zvok namreč oddaja energijo. Za rastline je zelo pomembno, da jim izkazujemo našo predanost in spoštovanje. Kajti vsi, ki živimo na tem planetu, smo eno. Če to razumemo, se lahko povežemo z rastlinami, pa tudi s tlemi in mikroorganizmi, ki so v njih. Seveda je pomembno, da v vse to vključimo še dobro kmetijsko prakso.«
Nad škodljivce z eteričnimi olji!
Kljub dobri povezanosti z naravo se tudi Falzaranu še vedno dogaja, da njegove pridelke obiščejo škodljivci. »Škodljivce preganjam različno. Veliko mi pomagajo eterična olja. Voluharjem in mišim denimo zelo smrdi olje poprove mete. Na vrtu lahko uporabite steklen kozarček, v katerega ste nalili nekaj alkohola ali jedilnega olja in vanj nakapljali eterično olje, in ga postavite na gredico. Še bolj učinkovito bo, če eterično olje nakapljate v plastične steklenice, vanje zavrtate luknjice in jih zakopljete v zemljo okrog zunanjih stranic vrta. Če je vrt majhen, lahko steklenico zakopljete tudi v sredino. Ko se eterično olje razdiši, ga dodajte. Z eteričnim oljem lahko prepojite tudi krpo blaga in jo položite na gredico. « Proti glivicam in nekaterim vrstam škodljivcev pa se dobro obnesejo eterična olja timijana, origana in evkaliptusa, ki jih v ne premočnih koncentracijah poškropimo kar po rastlinah. »V naših nasadih kivija se lovljenja različnih škodljivcev lotevamo tudi z uporabo prehranskih vab. V plastenko za lovljenje mušic nalijemo od 2- do 3-odstotno raztopino amonijaka in vanjo damo dve ali tri ribe.«
