Večina današnjih otrok ima bistveno večjo telesno težo, kot so jo pri enaki telesni višini imeli otroci pred 20 leti. To dejstvo lahko pripišemo predvsem debelilnemu okolju - prevelikemu energijskemu vnosu in obenem premajhni porabi kalorij zaradi pretežno sedečega življenjskega sloga. Dejavnikov, ki vplivajo na debelost in posledično škodijo zdravju otrok tudi kasneje, v odrasli dobi, pa je seveda več. Eden izmed njih je tudi oglaševanje energijsko bogatih in hranilno revnih živil otrokom.
Kdaj je otrok predebel?
Debelost je pri otrocih definirana z razmerjem med težo in višino na osnovi krivulj rasti in teže, ki veljajo za normalno populacijo za določeno starost in spol. Otrok je debel, kadar presega 95. percentil, kar je nekako ekvivalent ITM 35 za odrasle. Če se njegova teža uvršča med 85. in 95. percentil, kar je ekvivalent ITM med 30 in 35 za odrasle, pa govorimo o čezmerni prehranjenosti.
Otroke s povišanim indeksom telesne mase (ITM) naši zdravniki pogosto odkrijejo in postanejo pozorni nanje na sistematskih pregledih. Problem pa so tisti otroci, ki so na pregledu še normalno prehranjeni, telesna teža pa jim prehitro narašča. Ti otroci bodo imeli čez leto ali dve čezmerno težo, ko bo za ukrepe že prepozno. Na srečo otroke s čezmerno telesno težo v ambulanto vedno pogosteje pripeljejo kar starši sami. Obstajajo pa tudi starši, ki debelost otrok skrivajo, saj to še vedno predstavlja nekakšno stigmo.
Preveč kalorij, premalo gibanja in spanja
Včasih so bili strokovnjaki prepričani, da debelosti botrujejo zgolj oziroma predvsem geni. Danes pa lahko opazimo, da so predebeli tudi nekateri otroci povsem normalno prehranjenih staršev, zato je treba pri vzrokih za nastanek debelosti upoštevati tudi epigenetske spremembe. Gre za trajne spremembe, ki spremenijo izražanje genov in so posledica vplivov okolja.
Najpogostejši vzroki za debelost so, so prepričani strokovnjaki, neuravnotežena prehrana, preveč sedenja, premalo telesne dejavnosti, pa tudi premalo spanja.
Naši otroci se v prvi vrsti prehranjujejo zelo nezdravo, saj je na njihovem jedilniku preveč ogljikovih hidratov, predvsem pa sladkorja, ki ga v telo vnašajo s sladkarijami in sladkimi pijačami. Potem je tu še neredno prehranjevanje, predvsem izpuščanje zajtrka. Tako so že zjutraj prikrajšani za nujno potrebno energijo. Nekateri otroci pojedo glavni obrok šele v popoldanskih urah, nato pa se zvečer najedo še nezdravih in kalorično prebogatih prigrizkov, zaradi česar tudi težje zaspijo in slabše spijo.
Pomanjkanje spanja pa je že nova težava, ki vpliva na porast telesne teže. Študije britanskih znanstvenikov so namreč potrdile, da osebe, ki spijo premalo, v povprečju zaužijejo 385 kalorij na dan več (približno pet kosov kruha) kot naspani posamezniki.
K debelosti pomembno prispeva tudi pomanjkanje telesne aktivnosti. Otroci so zaradi prezaposlenih staršev pogosto prepuščeni samim sebi, zato večino popoldnevov preživijo pred televizijskimi in računalniškimi zasloni. Potem pa so tu še preveč zaščitniški starši, ki otrok ne pustijo samih na igrišče ali pa jim celo ne pustijo, da bi tekli, plezali in skakali, da se ne bi poškodovali.
Debeli otroci so bolj ogroženi
Pomembno je oceniti, kje se prekomerna maščoba kopiči. Zdravje namreč najbolj ogroža visceralna maščoba oziroma maščevje na trebuhu, ki obdaja vitalne organe. Zato zdravniki merijo tudi obseg trebuha, ki je sicer preprost, a zanesljiv znak, da je otrokovo zdravje ogroženo.
Debelost pri otrocih povečuje tveganje za debelost in zaplete, povezane z njo, tudi v odrasli dobi. Debeli otroci so bolj dovzetni za srčno-žilna obolenja, sladkorno bolezen tipa 2, povišan krvni tlak, zamaščenost jeter, raka na jetrih, kap v odrasli dobi, pri najstnicah s čezmerno telesno težo pa so pogostejše motnje menstrualnega ciklusa. Ti otroci so nagnjeni tudi k motnjam dihanja v spanju, imajo težave s sklepi, kožo in se pretirano potijo. Poleg številnih škodljivih posledic za zdravje ima debelost tudi negativne psihološke in socialne učinke.
Problem zahteva celostno obravnavo
Obstaja operativni poseg, pri katerem kirurgi spremenijo pretok hrane skozi črevo, zmanjšajo njen vnos in vpliv na metabolizem. Pri tem gre sicer za endoskopski (nekirurški) poseg, vendar pa z njim lahko pomagajo le redkim. Zdravila, ki bi zdravilo debelost in njene posledice, pa ni, zato se je treba problema lotiti celostno, opozarjajo strokovnjaki. Začenši s spremembo življenjskega sloga, o katerem je v prvi vrsti treba poučiti starše, saj so ti vzor svojim otrokom.
Ključna je zdrava prehrana. Jedilnik naj vsebuje več zelenjave in manj ogljikovih hidratov. Otrok naj dan obvezno začne z (obilnim) zajtrkom, nadaljuje s sadno malico, nato z uravnoteženim kosilom (glavni obrok), popoldansko sadno ali zelenjavno malico ter dan zaključi z lahko večerjo. Količina zaužite hrane bi se morala čez dan zmanjševati.
V otrokovo življenje je treba vključiti tudi gibanje. Otroka je treba navdušiti za eno vrsto športa, s katero bi se rad ukvarjal. Dovolite mu, da sam izbere športno dejavnost, ter ga pri tem spodbujajte, predvsem z dobrim zgledom. Lahko se v družini dogovorite, da boste vsak dan ali nekajkrat na teden aktivni (v naravi), bodisi s sprehodi, kolesarjenjem, igranjem nogometa, košarke itd.
Škodijo tudi oglasi
Obsežna raziskava Inštituta za nutricionistiko je pokazala, da je bilo v obdobju 12 mesecev v času predvajanja otroškega TV-programa za otroke med 4. in 9. letom starosti predvajanih kar 96 % oglasov za energijsko bogata in hranilno revna živila. Med TV-programom za otroke, stare med 10 in 14 let, pa je bilo takšnih 81 % oglasov. Omejevanje oglaševanja tovrstnih živil otrokom je zato med pomembnejšimi ukrepi Nacionalnega programa o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje. Oglaševanje hrane je namreč dokazani dejavnik, ki vpliva na prenajedanje in posledično (otroško) debelost. »Trženje nezdrave hrane in pijač na otroke deluje tako, da zavaja prehransko znanje otrok, spreminja njihovo naklonjenost posameznim živilom, njihove potrošniške navade, prehranske navade in razmerje med zaužitimi živili,« je poudarila prim. doc. dr. Mojca Gabrijelčič z NIJZ. Dokazano je tudi, da oglaševanje zelo mastne, sladke in slane hrane bolj vpliva na otroke, ki imajo višje vrednosti ITM. Še posebno je zaščita pred trženjem pomembna za tiste, ki so socialno-ekonomsko ali drugače prikrajšani.
