Novice Svet24

Vid se trenutno ukvarja z novim projektom, Stend Ap 'Best of, ki ga bo predstavil s pomočjo najboljših stand-up komikov. V treh večerih bo 15 komikov predstavilo spekter StendAp scene, kjer bodo nastopili s svojimi najboljšimi šalami. Njihovi nastopi se bodo snemali in spomladi jih boste lahko pogledali tudi na televiziji.

Tudi mi smo se pogovarjali z Vidom, ki nam je tokrat razkril nekaj podrobnosti iz zasebnega življenja, povedal pa nam je tudi nekaj načrtov za prihodnost.

Ti je medijska izpostavljenost v breme, te kaj moti?

Ne. Seveda pridejo trenutki, ko si utrujen in ko bi si kdo kaj želel od tebe, pa ti tisti moment ravno ne paše. Zelo je smešno, ko so bile takšne situacije in so ljudje imeli občutek, da jim pripadam. V smislu, da se moram slikati z njimi, da se moram ustaviti, če me kličejo in tako naprej. Ta del mi je tako, malo ... Ampak vsaka stvar ima pozitivne in negativne lastnosti, to pač pride zraven. Če je to edina stvar, s katero se moram jaz soočati, in zraven lahko delam to, v čemer najbolj uživam, potem ni omembe vredno.

S katerim voditeljem si se najbolje ujel?

Z Domnom mi je bilo najbolje do zdaj, zaradi tega, ker se najbolje razumeva. S Polesom je bilo tudi super, ampak z Domnom mi je bilo res najbolje.

Zakaj z Domnom?

Z Domnom se res zelo dobro razumeva, imava podoben smisel za humor, ravno dovolj sva si različna, da ne delava vsega na enak način in vedno sem si želel ter mu težil, naj naredi kakšen stand-up, ker sem čutil, da ima to žilico. Ampak njega je bolj zanimala igra, raje je postal igralec, ko pa sva prišla na to oddajo, je bilo super. S Polesom sva zelo veliko naredila na Talentih in sva se vedno razumela, ampak z Domnom se razumeva na neki drugi frekvenci, kjer se s Polesom nisva in sva lahko šov naredila še drugače. Jaz sem ga delal že 4 ali 5 sezon in potem še eno. Tako se na nek način že ustališ. Potem pa je prišla neka nova energija, nova dinamika in je bilo potem še bolje.

Gregor Zalokar

Nekje sem zasledila, da si še nedavno živel z bratom. Kako je bilo, dva moška v istem gospodinjstvu, kuhanje, pranje, čiščenje?

Mislim, da dva moška skupaj živita enako kot dve ženski, če se razumeta. Najbolj pomembno pri nama je bilo ravno to, da sta naju starša vzgajala , da se morava vedno pogovoriti o stvareh. Če je prišlo do kakršnegakoli problema, da tega ne smeva držati v sebi. Pri nas smo vedno delali na izražanju. Kaj je narobe, povej mi, kaj je narobe in jaz ti povem, kaj si jaz mislim o tem. Tako sva vedno funkcionirala, vedno sva se vse zmenila, se pogovorila, znala sva stopiti tudi en korak nazaj in pustiti drugemu do besede. Znava upoštevati drugo mnenje in razumevanje celotne situacije. Zato nama je šlo super. Dobro je bilo tudi to, da je Domen hitreje opazil, da je kaj umazano, kakor jaz. To je bilo super, ker nikoli nisem opazil, da se pri nama WC lahko umaže. No, potem mi je Domen razložil: »Seveda je WC čist, če ga pa jaz čistim«. Jaz pa: »Kako, kdaj? A mene ni doma, kdaj ti inkognito pereš WC?« Ampak je dejstvo, čeprav sva oba zadosti čista, on umazanijo prej opazi.

Potem je Domen čistil, ti pa si kuhal?

Ne, ne. Kljub temu, da sva živela skupaj, sva imela vsak svoje življenje. V bistvu sva le redko jedla skupaj, ker sva imela čisto drugačen urnik. On je imel predstave, vaje in podobno, jaz pa sem imel drugačen urnik. Ko je prišel, sem jaz šel na trening, zvečer pa sva bila tako ali tako vsak po svoje, on na predstavah, jaz na stand-upih. Ampak sva imela takšno fino sožitje, bila sva vse zmenjena, oprostila sva si vse, nisva si težila zaradi malenkosti. To je pomembno. Če hočeš živeti z nekom kot cimer, potem ne smeš reagirati takoj na stvari, tudi če ti nekaj ni všeč.

Nekoč smo te večkrat lahko videli teči mimo Šubičeve gimnazije in čez Tivoli. Še tečeš? Tudi zdaj, pozimi?

Ne, v bistvu mi je tek postal dolgočasen. Ampak, ja, takrat sem hodil na Rožnik. Živel sem na Wolfovi in mi je bilo vse tako blizu. Zdaj ne tečem več, hodim pa rad na Rožnik in na Šmarno goro. Zdaj sem začel bolj hoditi, ker tek ni zelo dober za kolena.

Marko Ocepek

Še vedno vodiš maturantske plese?

Še, ja.

Mi zaupaš kakšen zanimiv dogodek od tam?

Hmm ... To je postalo že bolj rutinsko. Isti material je, isti scenarij, le drugi ljudje. No, ko sem imel hernijo diska, ko sem bil poškodovan, je bil ravno začetek vseh maturantskih plesov. Spomnim se, da sem stal na odru in je bil ravno govor in ti so ponavadi zelo dolgi. Govor je imel ravno ravnatelj ali ravnateljica, zelo lep, jaz pa sem komaj čakal, da se bom lahko ulegel, ker me je spredaj in čez cel ledveni del zategovalo. Bolelo me je, ker sem stal, jaz pa sem le čakal in upal, da grem čim prej ležati. Ampak tukaj si pač nisem mogel pomagati.

Kakšne pa imaš načrte za prihodnost?

Moji načrti za prihodnost ... izumil bom časovni stroj za prihodnost (smeh). Ne, trenutno imam v planu samo, da zaključimo ta projekt, potem grem pisati blog in tam bo nastajal material za stand-up, ker bi rad jeseni naredil kakšno predstavo.

Torej, so načrti bolj za stand-up ali še za kaj drugega?

Mah, imam še nekaj na zalogi. Pa veliko bom treniral, da se spravim nazaj v formo. Pa pisal bom nov material. Spomladi pa me boste lahko gledali v šestnajstih oddajah, tam bodo komiki, med katerimi bom tudi jaz. Tako da stand-up, stand-up in še enkrat stand-up.

Glede na to, da se skoraj vsa družina ukvarja z igro, lahko tudi tebe pričakujemo nekoč v vlogi igralca?

V Sloveniji zaenkrat nimam prostora, kjer bi to lahko delal. Tako da zaenkrat še ne. Jaz itak delam nekaj po svoje.

25. januarja si imel rojstni dan, si dobil kakšno posebno darilo?

Moj dober prijatelj mi je dal pribor, kjer imaš na eni strani vilico, na drugi je pa ključ. Orodje. No, to je bilo bolj posebno darilo. Nisem bil čisto prepričan, kaj mi je s tem hotel povedati. Mogoče mi je hotel namigniti, da je treba tudi delati, ne samo jesti. Mogoče je na ta način povedal, da sem deloholik, da delam, medtem ko jem. To je bilo zelo posebno darilo.