Novice Svet24

Najuspešnejša in po mnenju mnogih najlepša slovenska ter jugoslovanska manekenka vseh časov in avtorica dveh knjižnih uspešnic se je v zadnjem letu srečala z vrsto vse prej kot lahkih preizkušenj. Pred kratkim je namreč minilo že leto dni, odkar jo je zadela huda možganska kap in na glavo postavila njeno življenje, ki se je zavrtelo za 360 stopinj. In kaj pravi o vsem po tistem, ko se je vse skupaj drastično spremenilo?

Osebni album

Dve pravljici

»Življenje je še vedno pravljica. A enkrat je lepa, drugič ne. To je treba sprejeti, hočeš nočeš, ker je to življenje. Saj človek tudi takrat, ko je zdrav, ne dela vsega in vedno prav. Moje stanje je, kakršno je. A obenem vem, da bi lahko bilo še slabše. Ne preostane mi drugega, kot da sprejmem dejanske stvari,« pravi.

Najtežje od vsega, težje od kapi, zdravil, vozička in drugih stvari, je to, da je prikovana na posteljo in v večini stvari odvisna od pomoči drugih. Anka, ki je bila vedno gonilo družbe, ki nikoli ni bila pri miru in ki nikdar ni prav dolgo zdržala na enem mestu, ampak je prekrižarila svet. Ker je njeno stanje slabo in ker se že nekaj časa ne spreminja, se je odločila poskusiti zdravljenje z bioenergijo in radiestezijo. Kakšnih posebnih tovrstnih izkušenj sama sicer še nima, jih je pa imelo nekaj njenih znancev in prijateljev.

»Prepričana sem, da je na tem zagotovo nekaj, saj poznam primere, ko je ljudem pomagalo. Kako bo pri meni, bomo videli. Vsekakor je treba poskusiti in se potruditi, saj nimaš česa izgubiti. Obenem pa še naprej opravljam tudi siceršnje terapije in vaje,« doda. Spoznala je, da pri okrevanju niso potrebni le terapija in vaje, ampak tudi volja. Brez te in brez vztrajnosti ne gre, saj tega namesto človeka ne more postoriti nihče drug. »Lahko ti pomagajo in stojijo ob strani, ostalo pa moraš sam,« pove.

Osebni album

Slovo od Hurgade

Poleg zdravstvenega stanja se je zaradi posledic bolezni morala sprijazniti tudi z nekaterimi drugimi stvarmi. V Hurgado, ki jo je imela tako rada in kjer je živela zadnjih deset let, se ne bo več vrnila. Upanja, ki je vendarle tlelo, ni več. Lepo stanovanje v Hurgadi zato zdaj prodaja. Ob pomoči prijateljev in hčerke, ki so pooblaščeno priskočili na pomoč z urejanjem dokumentacije, je uredila vse potrebno in stanovanje čaka na novega lastnika.

»Predvsem sem hvaležna hčerki Nensi ter prijateljem Alenki, Nini in Mohamedu. Brez njih ne bi mogla ničesar, sploh glede na svoje stanje. Resnično mi stojijo ob strani in mi pomagajo. Kar nekaj časa sem potrebovala, da sem se sprejela situacijo, a drugače žal pač ne gre. Na stanovanje in življenje v Egiptu me veže veliko lepih spominov, a v življenju je hočeš nočeš treba naprej, saj ne vpraša,« doda.

Od kapi dalje je prikovana na posteljo in na voziček, saj leva roka in noga ne funkcionirata več. Čeprav je kap prizadela njeno telo, njene volje ni dotolkla.

Težko je bilo tudi slovo od njenega mucka, vzeli so ga prijatelji. Snežno belemu lepotcu z modrim in rjavim očesom so v šali rekli kar Ankin mož, ker jo je spremljal povsod, tudi na plažo in na vožnjah z džipom, in je za njenim hrbtom, če je le lahko, vselej polokal tudi kakšno kapljico piva. Sprva je razmišljala, da bi ji ga pripeljali v Slovenijo, a zaradi birokratskih ovir, zakonov in ne nazadnje tudi dejstva, da ga v domu starejših ne more imeti in tudi ne sama skrbeti zanj, se je na koncu s težkim srcem odločila, da jim ga odda. »A to je zanj najbolje in najbolj pošteno. Na srečo se je privadil spremembi in mu je lepo, zaradi česar sem vesela, saj je zanj poskrbljeno in sem brez skrbi. Pošiljajo mi tudi njegove fotografije, ki jih imam za spomin,« še strne.