V finalni oddaji je bilo na koncu nekaj zmede, ko je Adriana kar sama oznanila, da je zmagovalka šova?
Toliko stvari naenkrat se dogaja, v slušalki slišiš režijo, tekmovalkama zastavljaš vprašanja, skušaš prebrati, kaj sta 'načičkali' na tablice, vmes obračaš deske na 'semaforju' s trenutnimi rezultati - da! Analogno! (smeh). Za nameček je ta semafor obrnjen stran od voditelja, pozoren moraš biti tudi na morebitno prišepetavanje iz publike, ki ga je tudi nekaj bilo in smo zato eno vprašanje morali preskočiti, tako da ima voditelj resnično veliko stvari v glavi. Tekmovalkama sem želela postaviti še zadnje vprašanje, res pa je, da to vprašanje ni moglo več vplivati na končno zmago in smo potem že takrat razglasili zmagovalko. Človek bi pričakoval, da bo tudi publika skočila v zrak, a tega ni bilo - tako da sem čakala na jasen in nedvoumen znak iz režije, da lahko razglasim zmagovalko. Si predstavljate, da se vam zgodi najhujše in to je, da razglasiš zmagovalca, nakar ti iz režije sporočijo, da si se prenaglil. To bi bilo veliko huje, tako da teh nekaj sekund negotovosti ni nič v primerjavi s tem, da smo dobili nesporno zmagovalko in da je vse potekalo korektno.
Letos ste se iz Cenzure preselili v oddajo Kmetija: Nov začetek. Kako ste se soočili s tem novim načinom vodenja?
V Cenzuri so mi opredelili način vodenja, ki sem mu zvesto sledila. Cenzura predvideva, da se gre malo čez rob, tukaj pri kmetiji pa format tega ne predvideva. Skratka jaz igram mojo vlogo, a to nisem jaz, to je moja vloga. In tudi pri Cenzuri je bilo tako, to ne pomeni, da v življenju vse kritiziram in opravljam, ne to je moja vloga. V kmetiji moram imeti distanco do tekmovalcev, da ne bi kdo pomislil, da sem se enemu bolj nasmejala in drugemu manj.
Kdo od tekmovalcev je na vas naredil največji vtis, koga bi morda izpostavili?
Vseskozi sem čutila, da Adriana odstopa od vseh žensk, ki so se do zdaj pojavile v tovrstnih resničnostnih šovih. Adriana mi je že na začetku dajala vtis, da je tip ženske, ki ima v sebi to, kar moramo dan danes ženske imeti, če želimo nekam priti. In hkrati je ona človek, ki vse preživi, ne moreš je spraviti v situacijo, ki bi jo spravila iz tira. Večkrat sem se postavila v njihovo kožo in sem videla, da bi me izdali živci, psiha, mraz, pritiski, pomanjkanje hrane. Zato sem do vseh, ki so vztrajali, ves čas gojila veliko spoštovanje, še posebej pa do Adriane, ker sem čutila, da tudi, če bi se pogoji na kmetiji še poslabšali, bi ona našla način, da bi se izkopala iz te situacije. In zato sem vedela, da je vredna zmage, ker ima to bojevitost, ki sicer pripada moškim, a je tudi za ženske v današnjem času izjemno pomembna, če želijo uspeti. In v tem smislu se lahko z njo tudi poistovetim, ker če tudi sama ne bi imela nekaj te moškosti v sebi, te bojevitosti, potem ne bi bila tu, kjer danes sem.
Ne gre tudi mimo Matjaža, ki je izpad v finalu doživel izjemno čustveno, kajne?
Ja, on je bil izjemno dobro pripravljen in vedela sem, da njega lahko ustavi samo ljudstvo z glasovanjem, in to se je tudi zgodilo. Zelo je bil čustven in to me je malo presenetilo, voditelji smo seveda profesionalni, ne morem pa reči, da me to ni prizadelo in ni mi bilo lahko. Tudi sama sem si želela, da bi dobil priložnost, ni je dobil, je pa dobil lekcijo in sicer, da včasih na naša življenja vplivajo stvari, na katere mi nimamo nadzora. Sama sem to že doživela. Lahko delaš vse tako kot je treba, a nato bog, višja sila oz. "interes nekoga tretjega" odloči. Jaz sem to lekcijo dobila šele nekje pri 30 letih, on pa jo je dobil že pri 22-ih. Verjamem, da bo zaradi te lekcije močnejši od vrstnikov.
Številne tekmovalce je s svojimi izjavami presenetila druga finalistka Zara. Kaj menite o tem?
Zari ne smemo zameriti te igre, vsak se mora odločiti, kako bo igral. Nekako še vedno verjamem, da se je Zara odločila za to igro in da v resničnem življenju ni takšna.
Kaj bi sami najbolj pogrešali, če bi se prijavili v šov?
Mislim, da bi me dotolkel mraz, kar me tudi je, a jaz sem na kmetijo prišla in potem tudi odšla. Seveda tudi hrana, jaz imam rada dobro hrano, potrebujem veliko hrane, veliko mesa, nora sem na dobro hrano in rada ves čas nekaj jem. In pa seveda kavica, brez kavice zjutraj pri meni ne gre.
Če se dotaknemo še vaših stylingov. Letos je bilo veliko kritik, da ste premalokrat pokazali dekolte. Kako komentirate takšne kritike?
Koncept oddaje je takšen kot je in sredi planin se ne sprehajamo v dekoltejih. Temu je moja stilistka tudi sledila. Na snemanjih je bilo precej hladno, seveda ne morem hoditi s petimi puloverji, a smo našli neko srednjo pot, odločilno vlogo pa je odigral mraz. No, jaz sem zdaj že v letih, ko dajem zdravje na prvo mesto (smeh) in to se mi zdi bolj pomembno od tega, kako bom videti na kameri.
Je morda na odsotnost dekoltejev vplivala tudi vaša nova vloga mamice?
Ne, ne. Na to ne gledam tako, mislim, da če si ženska želi in se dobro počuti, potem naj ima dekolte. Ko sem postala mama, se nisem začela dojemati kot nekakšno svetnico, to je zame nesprejemljivo razmišljanje. Porod me ne more spremeniti, sem, kar sem. Bo že še prišel čas, ko bomo snemali v studiu in bodo pogoji bolj naklonjeni dekoltejem.
Kaj načrtujete zdaj, ko je snemanje za vami?
To bom za zdaj zavila v tančico skrivnosti. Ne glede na to, kaj bo in kaj ne, rada bi dokončala magisterij iz odnosov z javnostmi. Da diplomi iz novinarstva ne bo dolgčas (smeh).
