Film o tenoristu

Usodna poškodba slavnega Bocellija

D. B.
9. 12. 2016, 17.20
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.02
Deli članek:

Italijanski tenorist Andrea Bocelli je s svojim glasom očaral svet. Oslepel je pri 12-ih letih, glasba pa je bila njegova edina uteha.

Profimedia
Andrea Bocelli s svojo ženo Veronico in hčero Virginio.

Mami slavnega tenorista, ki je pred kratkim nastopil tudi v Sloveniji, so zdravniki med nosečnostjo svetovali, naj splavi, saj so predvidevali, da bo imel pevec težave z vidom. Njegova starša, mama Edi in oče Alessandro, sta to zavrnila. Po rojstvu se je zdravniška diagnoza izkazala za pravilno in po številnih pregledih so ugotovili, da ima Andrea glavkom. Pri 12-ih je tenorist zaradi poškodbe med igranjem nogometa povsem oslepel. Bil je vratar, v oko mu je priletela žoga, udarec pa je bil tako močan, da je utrpel tudi poškodbe možganov. Zdravniki so mu poskušali rešiti vid, a jim ni uspelo.

Ko je Bocelli popolnoma oslepel, se je naučil brati s prsti. Naučil se je brati note ter začel igrati klavir. Njegova mama je dejala, da je bila glasba njegova edina uteha. Kasneje je v Pisi študiral pravo in služil s petjem po nočnih klubih. Leta 1993 pa se mu je življenje obrnilo na glavo, ko ga je pri 34 letih opazil Luciano Pavarotti in ga povabil na turnejo. Od takrat do danes je prodal več kot 80 milijonov albumov.

Profimedia
Življenje se mu je obrnilo na glavo, ko ga je opazil Luciano Pavarotti.

Navdihnil britanskega režiserja

Bocelli je navdihnil enega od vodilnih britanskih režiserjev, ta se je odločil njegovo življenjsko zgodbo prenesti na veliko platno. Edina Bocellijeva zahteva pri tem je bila, da se slepota v filmu ne bo predstavljena kot invalidnost. Film Music of Silence režira Michael Radford, v vlogi Bocellija pa bo nastopil Toby Sebastian, ki ga poznamo iz filma Igra prestolov. 

Bocelli je režiserja filma prosil, da ga ne predstavi kot slepo osebo, saj je »večino življenja preživel tako, da se je pretvarjal, da lahko vidi«. Pevec ne želi ljudi postavljati v nelagodne situacije in verjame, da si »nihče ne želi, da ga drugi vidijo, kako s stegnjenimi rokami obupno išče stol.«